Žbogar je spomnil, da je Rusija v zadnjih dneh izvedla največji napad od začetka vojne v Ukrajini z več kot 300 raketami in brezpilotniki, ki so prizadeli poslopja in energetsko infrastrukturo po vsej državi, med njimi tudi hidroelektrarno blizu Kijeva.

»Ti nenehni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo očitno kršijo mednarodno humanitarno pravo in jih je treba takoj ustaviti,« je dejal Žbogar in dodal, da se intenzivnost napadov povečuje. Samo julija je bilo ubitih 219 civilistov, opazovalna misija ZN za človekove pravice v Ukrajini pa je v poročilu, objavljenem 9. avgusta, naštela 11.520 smrtnih žrtev med civilisti v Ukrajini od začetka vojne 24. februarja 2022.

»Očitno je, da miru ni mogoče doseči brez sodelovanja in dialoga med vsemi stranmi. V zvezi s tem upamo, da bo Rusija pokazala resnično pripravljenost končati vojno in v dobri veri sodelovati v pogajanjih, ki bodo temeljila na mednarodnih normah in v celoti spoštovala Ustanovno listino ZN,« je dejal Žbogar.

Opozoril je na nevarnost v zvezi z jedrskimi elektrarnami in dejal, da bi moral Varnostni svet posebej obravnavati pomen preprečevanja napadov na jedrske objekte.

»Vsak napad na civilni jedrski objekt ali preprečitev njegovega normalnega delovanja bi lahko povzročila nepredstavljivo, dolgoročno humanitarno in okoljsko katastrofo. Pripravljeni smo sodelovati, da bi to preprečili,« je dodal slovenski veleposlanik.

»Slovenija si ne bo prenehala prizadevati za krepitev zaupanja, da bi Ukrajincem in Rusom v prihodnosti zagotovili pravičen in trajen mir,« je še povedal ob koncu svojega nagovora na zasedanju, ki se je tudi tokrat končalo brez ukrepov, ker ima Rusija kot stalna članica pravico do veta.

Drugi člani Varnostnega sveta ZN so imeli podobne govore, predstavnik Rusije pa je ponovno zavrnil odgovornost svoje države za vojno in to pripisal »režimu v Kijevu« in zahodnim državam. Rusija je za petek zahtevala novo zasedanje Varnostnega sveta ZN o širitvi spopadov zaradi dostav orožja Ukrajini.