Ameriški pravosodni minister Merrick Garland je včeraj imenoval posebnega preiskovalca, ki bo ugotavljal, kako so zaupni dokumenti ameriške vlade končali na domu in v pisarni Joeja Bidna po tem, ko se mu je leta 2017 iztekel podpredsedniški mandat in ni imel politične funkcije. Prve takšne dokumente so Bidnovi odvetniki odkrili 2. novembra lani med praznjenjem njegove nekdanje pisarne v Penn Biden Centru v Washingtonu. O tem so obvestili nacionalne arhive, kjer bi ti dokumenti morali biti, navaja Bela hiša. Nato so šli gledat še drugam in jih 20. decembra odkrili v še eni od predsednikovih hiš v Wilmingtonu v zvezni državi Delaware, in sicer vse razen enega v garaži.
Gre očitno za dokumente iz časa administracije Baracka Obame, ko je bil Biden podpredsednik. Ko se administraciji konča mandat, mora dokumente po zakonu predati nacionalnim arhivom. Namerno izogibanje temu je lahko kaznivo dejanje. Biden je dejal, da ne ve, kako so dokumenti končali, kjer so. Njegov odvetnik Richard Sauber in tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre sta včeraj izrazila prepričanje, da je bilo to »nenamerno«.
Vse to bo zdaj razkrival posebni preiskovalec Robert Hur. Trenutno dela v zasebnem sektorju, pred tem pa je bil dolgo časa v tožilskih vodah. Nazadnje, v letih 2017–2021, je bil zvezni tožilec v Marylandu in se je med drugim ukvarjal s primeri, povezanimi z nacionalno varnostjo in korupcijo, je dejal Garland. Na položaj ga je imenoval bivši predsednik Donald Trump.
Imenovanje posebnega preiskovalca za nobeno Belo hišo ni dobra novica, ker odvrača pozornost od njenega dela. To je bilo dobro vidno v času Trumpa, ko je posebni preiskovalec Robert Mueller raziskoval rusko vpletanje v ameriške volitve leta 2016 in morebitne povezave Trumpove kampanje z Moskvo.
Dolga tišina
Bela hiša je bila do včeraj zelo skopa z informacijami. Najdbo prvih dokumentov je potrdila šele v ponedeljek, ko je o tem poročal CBS. In čeprav so takrat že vedeli tudi za dokumente v garaži, so o tem molčali, dokler ni v sredo tega razkrila televizija NBC. Ameriški mediji so tako prek neimenovanih virov izvedeli, da je bilo zaupnih dokumentov približno deset, od teh nekaj z najvišjo stopnjo zaupnosti (strogo tajno), in da so se nanašali tudi na obveščevalna poročila, Ukrajino, Iran in Veliko Britanijo.
Vprašanje, zakaj niso javnosti o najdbi obvestili takoj, je sprva ostalo brez odgovora. V zraku je obviselo, koliko je bilo političnega preračunavanja, saj so bile šest dni po odkritju kongresne volitve. Toda tudi po njih je Bela hiša ostala tiho, dokler ni informacija prišla v medije. Kot je bilo mogoče razumeti Garlanda, so z razkritjem čakali, dokler niso končali pregleda lokacij, kjer bi takšni dokumenti lahko bili, to pa je bilo v začetku januarja. Bela hiša ob tem ves čas izpostavlja, da niso ničesar skrivali, da so o najdbi dokumentov takoj obvestili nacionalne arhive in z njimi sodelovali.
Še več zagona za preiskave
Politično gledano je afera velikansko darilo republikanski stranki. Hitro so padle v pozabo razprave o njeni razklanosti in nedavne težave z izvolitvijo predsednika predstavniškega doma Kevina McCarthyja. Obenem je dalo razkritje še več zagona republikanskim zahtevam po preiskavah Bidna in njegove administracije. Novoizvoljena republikanska večina v predstavniškem domu je že prej napovedovala, med drugimi, preiskavo domnevne politizacije zvezne policije FBI in pravosodja. Eden od razlogov za to je tudi odmevna racija FBI na floridskem domu Donalda Trumpa avgusta lani, kjer so iskali in zasegli uradne dokumente, ki jih je bivši predsednik po koncu mandata odnesel s seboj iz Bele hiše, pa jih ne bi smel. Takrat je šlo za najmanj 325 takšnih dokumentov, od teh 60 z oznako strogo tajno. Pri Bidnu je bilo po sinočnjih podatkih vseh dokumentov nekaj več kot deset, nekaj od teh pa z oznako strogo tajno. Tudi Trumpovo ravnanje že pregleduje posebni preiskovalec Jack Smith. Razlika v primerjavi z Bidnom je ta, da je Trump dokumente odsvojil zavestno in jih kljub številnim pozivom ni hotel iztočiti. Vseeno pa je zadnje dogajanje voda na mlin bivšemu republikanskemu predsedniku, ki ves čas govori o dvojnih merilih in političnem pregonu. Prihodnje leto bo znova kandidiral.
Bidna je škandal doletel v času, ko je politično okrepljen po lanskem relativno dobrem rezultatu demokratov na kongresnih volitvah in se pripravlja na razglasitev predsedniške kandidature na volitvah leta 2024. V načrtu jo je imel za prihodnji mesec.
