Evropska komisija je predložila zakonodajni predlog, s katerim bi omogočili zaseg premoženja ruskih oligarhov, ki so na seznamu sankcij in se jim skušajo izogniti s selitvijo premoženja v druge države. V ozadju tega predloga ni le želja po zamašitvi sankcijskih lukenj, temveč tudi iskanje virov za povojno obnovo Ukrajine, za katero se Evropska unija počuti obvezana. Evropska komisija je sicer že minuli teden razmišljala o možnosti novega skupnega evropskega zadolževanja za obnovo Ukrajine, kar pa je takoj naletelo na odklonilno stališče nemškega finančnega ministra Christiana Lindnerja, ki je dejal, da je bilo skupno zadolževanje članic EU za okrevanje po pandemiji koronavirusa enkratno dejanje.
Evropska komisija želi s sedanjim predlogom poenotiti zakonodajo v državah članicah, da bi izogibanje sankcijskim režimom dodale med kazniva dejanja, pravi Maruša Tekavčič Veber, asistentka na katedri za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Države članice EU namreč lahko premoženje sedaj zasežejo le, če je njegov lastnik storil kaznivo dejanje. In zaseg premoženja bi predstavljal bistveno razliko od njegove zamrznitve, kar članice EU že počnejo od začetka ruske agresije na Ukrajino, in sicer na podlagi uredbe EU. Skupaj so zamrznile za 9,89 milijarde evrov ruskega premoženja (Slovenija ni zamrznila ničesar).
Poskus poenotenja v EU
Predlog evropske komisije za zaseg ruskega premoženja še ne pomeni, da bi vse to avtomatično postalo državna last in da bi s kupnino njegove prodaje lahko financirali obnovo Ukrajine. Zasegli bi lahko samo premoženje, povezano s poskusi izogibanja sankcijam. Od začetka vojne v Ukrajini je evropska komisija prek svoje nove, v ta namen vzpostavljene spletne strani za žvižgače dobila 64 namigov o zaobidenju sankcij. Po podatkih portala Euractiv so jih 12 v nadaljnje preverjanje posredovali članicam EU.
»S predlogom evropske komisije bi se poenotilo, kaj pomeni kršitev sankcijskega režima in kaj predstavlja sankcijo za kršitev, vključno z zasegom premoženja,« pravi Tekavčič-Vebrova in dodaja, da se sedaj članice same določijo, kako bodo obravnavale kršitev sankcij in ali bodo to obravnavale v kazenskih ali zgolj administrativnih postopkih. »Zaradi tega prihaja tudi do izogibanja sankcijam,« dodaja.
Putinovo svarilo
Tekavčič-Vebrova sicer opozarja, da je lahko že sama zamrznitev premoženja, enako pa tudi njen zaseg, s stališča mednarodnega prava problematična. »Toda ker gre za protiukrep zaradi ruskega izvajanja tako hudega protipravnega dejanja, kot je agresija na Ukrajino, se takšna protipravnost potem pod določenimi pogoji izključi,« pravi.
Evropska komisija predlaga tudi, da države članice poskrbijo za vzdrževanje zamrznjenega premoženja. Nova zakonodaja, ki jo morajo potrditi še članice in evropski parlament, bi tudi določala, da lahko zamrznjeno premoženje, ki je predrago za vzdrževanje – denimo jahte – države odprodajo.
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki ta čas še stopnjuje ofenzivo v Donbasu (ruske sile spreminjajo taktiko in namesto široke ofenzive okrepljeno napadajo manjše kose ozemlja), pa opozarja, da »kraja tujega premoženja ne bi tistim, ki sprejemajo takšne odločitve, prinesla nič dobrega«.
