V teh prostorih naj bi se zadnja francoska kraljica skrivala med pohodom na Versailles med revolucijo leta 1789. Ponovno odprtje skrivnega luksuznega apartmaja, v katerem se je Marija Antoaneta igrala s svojimi otroki in sprejemala prijatelje, je zadnja faza projekta obnov ob 400-letnici Versaillesa, v okviru katerega so obnovili tudi dva kraja, kamor se je rada umaknila iz glavne palače: zaselek podeželskih hišk in palačo Petit Trianon.

V Avstriji rojena Marija Antoaneta je bila stara štirinajst let, ko je prišla v Francijo, da bi se poročila z bodočim kraljem Ludvikom XVI. Kmalu zatem, ko je leta 1774 postala kraljica, je začela opremljati svoje zasebne prostore in je to počela vse do leta 1788. S svojimi zahtevami in nepotrpežljivostjo je jezila glavnega kraljevega arhitekta Ange-Jacquesa Gabriela. Zgodovinarji in raziskovalci so skoraj desetletje poskušali ugotoviti, kako je potekala obnova. Njen rezultat je bilo notranje svetišče, polno pozlate in svile, kar je bil dokaz o kraljičinem razkošnem in ekstravagantnem okusu. Kraljica se je vanj umaknila od dvornega življenja skupaj s svojimi otroki, spletičnami in najtesnejšimi prijatelji.

»Kuratorji versajske palače so morali biti vrsto let precej vztrajni, da so kraljičin apartma obnovili tako, da bodo ljudje dobili čim boljši vpogled, kako je kraljica združevala svoje javno in zasebno življenje,« je za britanski časnik The Guardian povedala Catherine Pegard, direktorica agencije, ki upravlja Versailles. »Te sobe, v katere so lahko vstopili le redki, so sicer zelo svetle, vendar tako majhne, da si jih lahko hkrati ogleda skupina največ desetih ljudi. Kuratorji so namenili pozornost tudi najmanjšim podrobnostim. Obnovljene sobe ponujajo obiskovalcu vpogled v življenje Marije Antoanete, popotovanje, po katerem se človeku zastavlja tisoče vprašanj o etiketi in intimnosti.« Laurent Salome, direktor versajske palače, pa je povedal, da je bila zaradi pomanjkanja zgodovinskih podatkov obnova zelo zapletena. Toda kraljičin zasebni apartma bo po njegovih besedah fasciniral vse, ki jih zanimajo zadnji trenutki blišča francoske monarhije.

Obnova je bila izredno težavna, restavratorji so morali navzkrižno preverjati načrte in preučiti različne dokumente, da so si ustvarili predstavo o tem, kako so bile videti kraljičine zasebne sobe. Arhivarji so poskušali ugotoviti, kakšno blago in materiale je kraljica izbrala za zavese in oblazinjeno pohištvo. Stene v dveh sobah, vključno s kraljičinim budoarjem, naj bi bile prelepljene s tapeto iz blaga, na katerem so bili narisani ananasi. To sadje, ki ga je leta 1493 v Evropo prinesel Krištof Kolumb, je bilo tedaj tako redko, da je bilo simbol bogastva in moči. Po besedah kuratorke Helene Delalex, zadolžene za te apartmaje v Versaillesu, so bile te zasebne sobe velika strast Marije Antoanete. cr