Gruzija, ki je skupaj z Moldavijo in Ukrajino v času hitrih geopolitičnih sprememb v Evropi po ruski invaziji na Ukrajino ujela evropski vlak za članstvo v Uniji, je po spornih parlamentarnih volitvah spremenila smer. Še v času predvolilne kampanje je premier Irakli Kobahidze zatrjeval, da bo nova vlada nadaljevala po evropski poti in da si želi članstvo v Uniji. Toda po ustanovnem zasedanju parlamenta ta teden – zaradi trditev o obsežnih volilnih prevarah je celotna opozicija zavrnila prevzem poslanskih mandatov – je obrnil ploščo. Gruzija bo vsaj do leta 2028 zamrznila pristopni proces z Evropsko unijo, prav tako v tem času ne bo sprejemala predpristopne pomoči Bruslja.
Kot trdi Kobahidze, bi članstvo v EU lahko škodovalo gruzijskemu gospodarstvu, saj bi moral Tbilisi odpovedati brezvizumske sporazume in trgovinske sporazume z drugimi državami. Nova vlada vse bolj avtoritarne stranke Gruzijske sanje, ki si je v minulih letih podredila glavne državne institucije, s klientelizmom pa vzpostavila precejšnjo odvisnost od vladajočih elit, se tako odreka evropski poti države. Prepričanje v Gruziji je, da bo poskušala politično smer države, v kateri 80 odstotkov prebivalstva želi članstvo v EU, usmeriti k Rusiji.
Vsi Kobahidzejevi očitki
Kobahidze je v pojasnjevanju odločitve vztrajal, da cilj Gruzijskih sanj ostaja, da bi bila država pripravljena na članstvo v EU do leta 2030, vendar da mora do tega priti na spoštljiv način. Pogajalski proces bi moral biti dvostranska pot, pritiski iz EU pa se morajo končati, pravi Kobahidze. Vidi jih predvsem v zahtevah EU, da se Gruzija odpove spornima zakonoma o tujih agentih in o oženju pravic LGBTQ, ki so jih sprejeli v preteklih mesecih in zaradi katerih so se zaostrili odnosi z Brusljem.
Hkrati pritiske na svojo državo vidi v petih resolucijah evropskega parlamenta, ki so kritične do dogajanja v Gruziji. Končno je kot orodje pritiska navedel tudi predpristopno pomoč EU. Po njegovi oceni je bil po začetku vojne v Ukrajini status kandidatke uporabljen kot orodje pritiska na Gruzijo, nevladne organizacije, ki jih financira EU, pa so po njegovih besedah začenjale »organizirati revolucijo«. Tako je prihajalo do radikalizacije in polarizacije v državi, trdi Kobahidze. »Začetek pogajanj se zdaj uporablja kot orodje za izsiljevanje naše države in za delitev naše družbe, tako kot se je prej uporabljal status kandidatke. Tudi to je povsem umeten pojav, sploh ker datum začetka pogajanj ni povezan z datumom pristopa,« je dejal premier.
Zurabišvili: To je ustavni puč
Že v noči na petek so sledile demonstracije v številnih gruzijskih mestih, ki so se sicer vrstile vse od parlamentarnih volitev. Toda na tokratnih je policija v Tbilisiju proti protestnikom prvič uporabila silo, zapodila se je za bežečimi demonstranti, razganjala množico z vodnimi topovi in solzivcem.
Ena glavnih tarč so bili novinarji, več jih je skupilo telesne poškodbe. Aretiranih je bilo več kot 40 protestnikov, ranjenih pa je bilo tudi okoli 30 policistov, so sporočili z notranjega ministrstva.
Protestu se je pridružila tudi predsednica Salome Zurabišvili, ki veljavnost parlamentarnih volitev izpodbija na ustavnem sodišču. Še mesec dni bo Zurabišvilijeva najglasnejša opozicija vladi, nato se njen mandat izteče in po spremembi ustave bo predsednika prvič izvolil parlament, seveda bo to nekdo s podporo Gruzijskih sanj. Ob stopnjevanju krize je Zurabišvilijeva varnostne sile pozvala, naj ne ukrepajo proti proti protestnikom. Odločitev vladajoče stranke je opredelila kot »ustavni puč« in vnovič pozvala k ponovitvi parlamentarnih volitev. Protesti so se nadaljevali tudi včeraj.
