Prva kavkaška kandidatka za članstvo v EU, Gruzija, bo danes v parlamentu, katerega legitimnost priznava zgolj zmagovita stranka Gruzijske sanje, izvolila novega predsednika države. Sredi potekajočih protestov proti spornim parlamentarnim volitvam in kasnejši odločitvi vlade, da pristopna pogajanja z EU odloži do leta 2028, utegne izvolitev skrajno desnega Mihaila Kavelašvilija še podžgati demonstrante na ulici.
Protesti so se zgolj krepili
Triinpetdesetletni nekdanji nogometaš pri Manchestru Cityju iz sredine 90. let prejšnjega stoletja je zaupnik vodje Gruzijskih sanj, oligarha Bidzine Ivanišvilija. Ob svoji nominaciji za predsedniškega kandidata – prvič ga bo po spremembah zakonodaje volil parlament in ne več ljudstvo – je predsednico države Salome Zurabišvili obtožil žalitve in preziranja ustave. Takšno oceno si je predsednica, ki poleg ljudi na ulicah in opozicijskih strank ostaja najglasnejša nasprotnica Gruzijskih sanj, prislužila, ker je parlament razglasila za neustavnega in nelegitimnega, ker je nastal zaradi ukradenih parlamentarnih volitev, na katerih so bile obsežne nepravilnosti. Razen Gruzijskih sanj nobena od opozicijskih strank ne sodeluje v parlamentu in ni prevzela poslanskih mandatov. Zurabišvilijeva se v takšnih okoliščinah pojmuje za edino legitimno institucijo v državi in ne namerava zapustiti svojega položaja.
Po oceni Renate Skardžiute Kereselidze, namestnice direktorja mislišča Gruzijski institut za politiko (GIP), se lahko zdaj zgodi, da bo Gruzija po 29. decembru, ko naj bi novi predsednik prevzel predsedniške posle, država imela dva predsednika. »Pomembno bo, kako se bodo države od zdaj naprej vedle do gruzijske vlade – ali jo bodo skupaj z volitvami legitimirale oziroma kakšno bo njihovo pričakovanje za naprej,« razlaga naša sogovornica.
V minulih tednih protesti na ulicah niso pojenjali, zgolj krepili so se. Zdaj potekajo že v vsaj petnajstih mestih. Cilj protestov je, da bi vlada privolila v nove parlamentarne volitve. Ta zahteva je ostala tudi potem, ko je ustavno sodišče zavrnilo poziv predsednice za razveljavitev volitev, druga sodišča pa so le v omejenem obsegu privolila v novo štetje glasovnic ali razveljavitev manjšega dela rezultatov. Civilna družba je v svojih analizah volilnih rezultatov jasno pokazala, kako obsežne so bile volilne nepravilnosti in da Gruzijske sanje na poštenih volitvah ne bi mogle doseči pripisanih jim 54 odstotkov glasov.
Še vedno želja po novih volitvah
»Cilj protestov je, da bi vlada stopila nazaj in sprejela koncesije. Tega opozicija ne bo dosegla na lahek način. Potrebnega bo veliko pritiska tudi iz tujine. Vladna stran namreč ne kaže nikakršnih znakov popuščanja, prav nasprotno, situacijo zgolj še eskalira. Stvari že uhajajo iz rok in vse težje bo priti do deeskalacije,« razlaga Skardžiute-Kereselidzejeva po vse večjem policijskem nasilju, v katerem jih je skupilo na ducate novinarjev in protestnikov, aretiranih pa je bilo tudi več vodilnih opozicijskih strank. K deeskalaciji je vodjo Gruzijskih sanj Ivanišvilija v telefonskem pogovoru pozval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
»Še vedno je želja, da bi imeli nove volitve, a treba bi jih bilo izvesti s pomočjo nove volilne komisije. Zdajšnja namreč ni neodvisna in ne uživa zaupanja v javnosti. Če bi bile volitve jutri z isto volilno komisijo, ne bi dobili drugačnega rezultata. Nezaupanje je globoko. Gruzija verjetno vstopa v obdobje resne interne krize,« je črnogleda Skardžiute-Kereselidzejeva. Razlog za takšno črnogledost tiči tudi v tem, da z Zahoda razen političnih izjav ni konkretnega pritiska. Simbolično so sankcije proti vodilnim gruzijskim politikom pred kratkim sprejele vse tri baltske države, v ponedeljek pa bodo o morebitnih sankcijah zoper njih razpravljali tudi zunanji ministri. Poleg prepovedi vstopa v EU in zamrznitvi njihovega premoženja na evropskih tleh bodo na mizi imeli tudi premislek o umiku sedem let trajajoče vizumske liberalizacije za Gruzijo.
»Žalostno je, da smo se znašli v takšnem položaju, ker je bila Gruzija zelo uspešna pri izvajanju evropskih projektov,« pravi naša sogovornica. Ker je Madžarska že napovedala blokado sankcij, je vprašljivo, ali bodo te sploh sprejete, saj je tudi vprašljivo, ali bodo članice dovolj močno pritisnile na Budimpešto, da spremeni svoje mnenje. »Umik vizumske liberalizacije ne bi močno prizadel le politike, temveč vse Gruzijce, tudi tiste, ki zdaj protestirajo na ulicah in se borijo za demokracijo. A ob razlogih proti takšni odločitvi obstajajo tudi premisleki, da pride do tega. Vizumska liberalizacija je bila namreč omogočena z izpolnjevanjem vladavine prava, sedanji protesti pa se dogajajo prav zato, ker se krši vladavina prava,« pravi Skardžiute-Kereselidzejeva.
