Odločitev vlade Keira Starmerja, da začasno ukine 30 od 350 dovoljenj za izvoz orožja in sestavnih delov za orožje Izraelu, je sprožila plaz »obrambnih« razlag njegovih ministrov in kritik v britanski judovski skupnosti, posebno pa vlade v Izraelu, kjer jo je premier Benjamin Netanjahu ocenil kot sramotno odločitev, ki bo opogumila Hamas. Palestinska skupnost jo medtem zadržano hvali.
Začasna prepoved velja med drugim za dele za nekatera lovska letala, helikopterje in drone. In ne velja za denimo dele za bojna letala F35, izdelana na Otoku, čeprav jih Izrael uporablja za napade v Gazi, ker ta letala izdelujejo v okviru globalnega programa. Odločitev Starmerjeve vlade ima neprimerljivo večji simbolični in politični pomen doma in v tujini kot dejanski vojaški pomen za Izrael. Izrael iz Britanije uvozi le odstotek orožja in delov za orožje. ZDA so daleč največji izvoznik orožja v Izrael; kar 69 odstotkov svojega velikega vojaškega arzenala Izrael uvozi iz ZDA.
Isti pravniki, druga vlada
Zakaj se je britanska vlada odločila za začasno ukinitev približno enajstine vojaškega izvoza v Izrael? Odločitev je sporočil in pojasnjeval zunanji minister David Lammy. Dejal je, da obstaja očitno tveganje, da bi ta del izvoza lahko uporabili za resne kršitve mednarodnega prava. Razmeroma nova Starmerjeva laburistična vlada je že tretjič v manj kot dveh mesecih po prihodu na oblast pokazala, da je njen odnos do Izraela in bližnjevzhodnih konfliktov drugačen kot odnos predhodnih konservativnih vlad.
Ko je Lammy 5. julija postal zunanji minister, je zelo hitro zahteval oceno pravnih svetovalcev vlade o tem, ali dokazi kažejo na to, da utegne izraelski pristop do vojne v Gazi, kjer je umrlo že več kot 40.000 Palestincev, kršiti mednarodno pravo. Njihova ocena naj ne bi bila nič drugačna, kot je bila pod konservativnimi vladami. A svetovalci svetujejo, ministri pa odločajo. Starmer in njegovi ministri so njihovo ponovljeno oceno, da bi Britanija lahko bila sokriva za morebitne izraelske vojne zločine v Gazi, očitno ocenili drugače kot konservativni predhodniki. Svoje je opravil tudi pritisk javnosti, ki je od vlade zahtevala odločnejše stališče do Izraela in njegovega kolektivnega maščevanja Palestincem v Gazi po barbarskem napadu Hamasa v Izraelu 7. oktobra lani.
Ključna zakona, ki bdita nad britanskim izvozom orožja, sta bila sprejeta leta 2002 in 2008, ko so bili na oblasti laburisti. Ministri poudarjajo, da je pravna obveznost vlade, da pregleda izvozna dovoljenja za orožje, saj ni vlada neposredno tista, ki prodaja orožje drugim državam. To so britanska orožarska podjetja, ki jim vlada podeljuje dovoljenja za to. To obveznost so laburisti poudarjali že iz opozicijskih klopi. Iz vladnih poudarjajo, da začasna delna prepoved ne pomeni, da obtožuje Izrael, oziroma da gre za ukrep, ki so ga sprejeli na podlagi ocene položaja, ne pa za razsojanje o krivdi ali nedolžnosti.
Oglasil se je tudi Boris Johnson
Glavni britanski rabin Ephraim Mirvis je na omrežju X zapisal, da je odločitev vlade »neverjetna v času, ko Izrael bojuje vojno za svoje preživetje na sedmih frontah, ki so mu bile vsiljene 7. oktobra (ponovitev stališča izraelske vlade), in ravno v trenutku, ko so njihove družine pokopale šest talcev, ki so jih hladnokrvno umorili kruti teroristi«. Zelo kritičen je bil tudi nekdanji britanski premier Boris Johnson, ki se je prav tako na X »vprašal«, ali si Starmerjeva vlada želi Hamasove zmage. »Hamas še vedno zadržuje številne nedolžne judovske talce, medtem ko Izrael poskuša preprečiti ponovitev pokola 7. oktobra. Zakaj Lammy in Starmer obračata hrbet Izraelu? Ali želita, da Hamas zmaga?« Kaj takega lahko vpraša le … Boris Johnson.
