Če se teh dni znajdete v Rimu in obiščete katero izmed tamkajšnjih restavracij, je precej verjetno, da boste za sosednjo mizo uzrli kardinala. Še posebej v bližini Vatikana se je število visokih cerkvenih dostojanstvenikov občutno povečalo – razlog za to pa so stroga pravila, ki veljajo med samim izborom novega papeža.
Leta 2013, pred prejšnjim konklavom, so italijanski mediji poročali o velikem navalu kardinalov zlasti v restavracijo Al Passetto di Borgo, ki se nahaja le 200 metrov od bazilike svetega Petra. Zgodovina se ponavlja tudi letos.
Zadnje večerje pred odločanjem
Kardinali si lahko privoščijo še zadnje obroke v mestu, saj se jih bo 7. maja 135 zaprlo v znamenito Sikstinsko kapelo, kjer bo potekalo tajno glasovanje. Nato bodo popolnoma odrezani od zunanjega sveta – ne bodo smeli prejemati nobenih sporočil, prav tako pa ne bodo mogli komunicirati z zunanjostjo. Edina izjema bo simbolična: dim iz dimnika.
Če se bo iz dimnika dvigal črn dim, to pomeni, da kardinali niso dosegli konsenza, ki zahteva dvotretjinsko večino plus en glas. Ko pa se bo nad Vatikanom pojavil bel dim, bo svet izvedel, da imamo novega papeža.
Prav hrana je v preteklosti predstavljala potencialno tveganje pri uhajanju informacij. Kardinalovi ravioli bi lahko bili napolnjeni z nedovoljenim sporočilom kuhinjskega osebja, ali pa bi kardinal na umazanem prtičku pretihotapil novice o glasovanju v zunanji svet.
Kodeks tajnosti konklava sicer sega v leto 1274, ko je papež Gregor X. določil še danes veljavne predpise. Za določitev pravil je imel dobre razloge. Kardinali so se pri njegovem imenovanju uspeli uskladiti šele po skoraj treh letih. Po besedah italijanskega kanonista Henrika iz Segusia, ki je sodeloval v tistem konklavu, je stvar prišla celo tako daleč, da so lokalni prebivalci zagrozili, da bodo kardinalom omejili hrano, da bi pospešili odločitev.
Nova pravila papeža Gregorja X. so vključevala izolacijo konklava in strogo doziranje hrane za kardinale. Po treh dneh brez konsenza so kardinali prejeli le en obrok na dan; po osmih dneh pa le kruh in vodo. Sredi 14. stoletja je ta pravila omilil Klemen VI., ki je dovolil obroke s tremi hodi, sestavljene iz juhe, glavne jedi iz rib, mesa ali jajc ter sladice, ki je lahko vključevala sir ali sadje. Čeprav se strogo doziranje hrane ni obdržalo, strog nadzor pri konklavih ostaja.
