Oba, Meghan Markle in Joeja Bidna, bosta na poroki »zastopala« zakonca. Ne eden ne drugi nista zares pojasnila, zakaj sta odklonila vabilo, poslano okoli 2000 izbrancem. Ko gre za Meghan, so razlogi sicer bolj ali manj jasni. Oba s soprogom princem Harryjem sta sprta s kraljevo družino. Poleg tega ima na dan kronanja, kar morda ni naključje, njun prvorojenec princ Archie četrti rojstni dan. Harry bo na kronanje prišel, da se ne bi do konca zameril očetu, a naj bi takoj zatem tudi odšel. Če ga ne bi bilo, bi ga britanski mediji verjetno raztrgali.
Bela hiša brez pojasnila
Večji misterij za številne pa je, zakaj se bo iz ZDA kronanja udeležila samo prva dama Jill Biden, ne pa tudi njen mož, predsednik ZDA, ki je pred kratkim obiskal irski otok – zelo na kratko njegov britanski del, Severno Irsko, za precej dlje pa Republiko Irsko. Med tem obiskom so ga desničarski mediji v Britaniji opisali kot protibritanskega.
ZDA in Velika Britanija naj bi sicer imele odnose, ki jih je legendarni britanski premier Winston Churcill opisal kot posebne, od druge svetovne vojne naprej boljše, kot naj bi jih ZDA imele s katero koli drugo državo. Kljub temu še noben ameriški predsednik ni prišel kronanje britanskega monarha. Gre za posledice kolonialistične preteklosti ali za bolj praktične razloge?
Bela hiša je potrdila, da je bil Biden povabljen. Pa tudi, da je telefoniral kralju Karlu III. in mu povedal, da prihajata na kronanje soproga Jill in »diplomatski odposlanec«. Nič pa o tem, zakaj ne pride sam. Bela hiša je dodala samo to, da je kralju dejal, da si ga želi srečati v bližnji prihodnosti.
Tradicijo začel Van Buren
Številni na Otoku so bili ogorčeni nad to domnevno Bidnovo košarico kralju. Konservativni poslanec Bob Seely je ocenil, da je »precej brezbrižno izpustil to enkratno življenjsko priložnost«. Levičarski Mirror je ocenil, da je košarica posledica tega, da je Biden izjemno ponosen na svoje irsko-ameriške korenine. Zgodovinarji trdijo, da je razlog veliko manj političen in da se predsedniki ZDA v skladu s stoletja dolgo tradicijo ne udeležujejo kronanj v Veliki Britaniji. Biden naj torej ne bi bil protibritanski. »Ne kronanje ne gre, ker še noben ameriški predsednik ni prišel na kronanje. Zakaj bi začeli hoditi na kronanje v 21. stoletju?« je dejala profesorica zgodovine, ki se ukvarja predvsem s sodobno Britanijo, Laura Beers.
Po drugi strani je res, da so bili odnosi med ZDA, katerih velik del je bil del britanskega kolonialističnega imperija, in Londonom po ameriški revoluciji in vojni leta 1812 predvsem sovražni. Šele dolgoletna vladavina kraljice Viktorije (1837–1901) je prinesla oboževanje britanske monarhije. V ZDA se je takrat govorilo o »viktorijini vročici«. Pa Martin Van Buren, ki je bil predsednik ZDA v letu njenega kronanja, vseeno ni prišel na kronanje. Priti bi moral z ladjo, kar ni bilo ravno praktično. To naj bi rodilo tradicijo neudeleževanja kronanj v Britaniji.
Brez zamere dobremu znancu
Redna letalska povezava med ZDA in Britanijo se je pojavila leta 1939, tri leta po kronanju Jurija VI., starega očeta sedanjega kralja, na katerem prav tako ni bilo predsednika ZDA. Kot ga ni bilo junija 1953, ko so kronali Elizabeto II., ki je že med drugo svetovno vojno kot princesa in prestolonaslednica velikokrat srečala bodočega predsednika ZDA Eisehowerja, ker je bil poveljnik zavezniških sil s sedežem na Otoku. Eisenhowerja so izvolili za 34. predsednika ZDA samo nekaj mesecev po smrti Jurija VI. in prihodu Elizabete II. na prestol. Čeprav sta se dobro poznala, ni prišel na kronanje. Takrat ni bilo nobene zamere. Eisenhower jo je tri leta kasneje, leta 1957, povabil na obisk v ZDA. Bil je prvi od trinajstih predsednikov ZDA, s katerimi se je srečala. Z vsemi med svojim vladanjem razen z enim, Lyndonom Johnsonom.
Karel III. jih bo srečal precej manj. Kljub domnevni Bidnovi košarici vabilu na kronanje, ki ga imajo nekateri za največjo možno čast, drugi pa za ostanke fevdalizma, kolonializma in suženjstva, pa je Biden že sprejel kraljevo vabilo na državni obisk. Datuma še niso določili.
