Pomočnik ameriškega zunanjega ministra, odgovoren za evropska in evrazijska vprašanja James O'Brien, je na družbenem omrežju X izrazil zaskrbljenost zaradi provokativnih potez kosovskih oblasti, o katerih se niso dogovorile z mednarodno skupnostjo. V EU so jezni na Kurtija tudi zato, ker ne upošteva njihovih pozivov, naj se izogiba potezam, ki bi lahko negativno vplivale na varnost ljudi na Kosovu. »Trenutna operacija policije proti uradom, ki jih podpira Srbija, lahko vodi k dodatnemu zaostrovanju že tako nestabilne situacije. Vprašanje uradov, ki jih podpira Srbija, je treba reševati v dialogu in ob posredovanju Evropske unije,« je novinarjem dejal govornik EU Peter Stano. Podobno menijo veleposlaniki ZDA, Velike Britanije, Francije in Nemčije v Prištini.
Mirnost Beograda je pomembna
Za srbskega predsednika Aleksandra Vučića je pomembno, da so zahodne države zdaj obsodile Prištino. Meni, da gre za provokacijo, a daje vedeti, da ji ne bo nasedel in da bo moral Kurti omenjene urade kmalu vrniti srbski manjšini.
Mirnost Beograda je pomembna, ker je situacija na Kosovu že dve leti izjemno napeta, potem ko so jeseni 2022 odstopili srbski župani, srbski policisti pa so dali odpoved. Oboji so to storili iz protesta, ker je Priština vsiljevala kosovske registrske tablice in Srbom ni hotela dati v bruseljskih sporazumih obljubljene avtonomije. Ob prihodu policistov iz Prištine, tudi specialcev, in z novimi, nedemokratično izvoljenimi albanskimi župani so razmere v štirih srbskih občinah postale eksplozivne. Vrhunec je bil septembra lani, ko je skupina 30 oboroženih Srbov na severu Kosova napadla kosovske policiste in pri tem enega ubila, na strani napadalcev pa so bili trije mrtvi.
Vprašanje županov in policije v štirih srbskih občinah še vedno ni rešeno, prav tako ne vprašanje srbske avtonomije. Kot pa kažejo zadnji dogodki, hoče Kurtijeva vlada še dodatno zmanjšati pravice srbske manjšine, ki sestavlja okoli pet odstotkov prebivalcev Kosova. Po novem niti Srbi v Kosovski Mitrovici, ki velja za največje mesto srbske manjšine, nimajo ne banke ne pošte. Po pokojnine, plače zaposlenih v zdravstvu in šolstvu ter po socialno pomoč morajo čez mejo.
