Prihodnji ponedeljek se bo pred začetkom vrha Nata generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg sešel s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom. Namen tristranskega srečanja je odpraviti še zadnje turške pomisleke in Švedski še pred vrhom Nata dati jasna zagotovila, da bo turška blokada umaknjena.
Švedi: Vse smo izpolnili
Švedska je skupaj s Finsko vložila kandidaturo za članstvo v Natu kmalu po začetku vojne v Ukrajini in pričakovalo se je, da bosta državi sočasno postali članici Nata, saj se z varnostnim sodelovanjem dopolnjujeta. A je letošnjega aprila zgolj Finska prešla vse ratifikacije ovire in presegla tudi turške pomisleke ter tako postala 31. članica zavezništva. Uradni Helsinki so tako ujeli še zadnji vlak pred turškimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami. Uradni Stockholm pa je ostal v čakalnici za članstvo. Za Švedsko, kjer živi veliko več disidentov iz Turčije in tudi pripadnikov prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), ki jo Turčija razglaša za teroristično organizacijo, je bilo preseganje turških pomislekov precej težje kot za Finsko. Švedsko namreč Turčija obtožuje, da noče izročiti iskanih teroristov in da tamkajšnjim organizacijam tudi finančno pomaga.
Zaradi turških zahtev je Švedska lani jeseni spremenila ustavo in tako omogočila sprejetje ostrejše protiteroristične zakonodaje, ki je začela veljati junija. Z njo se kriminalizira članstvo v skupinah, ki podpirajo terorizem, prav tako postaja pomoč tovrstnim skupinam kaznivo dejanje. Za kršitve zakonodaje so predvidene zaporne kazni do osmih let. S spremembo zakonodaje je Švedska omogočila tudi izvoz orožja v Turčijo.
Prav zaradi te zakonodaje in drugih ukrepov je švedski zunanji minister Tobias Billstrom tudi po včerajšnjem srečanju s Stoltenbergom in turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom vztrajal, da je Švedska storila vse potrebno. Podobno meni tudi Stoltenberg, ki sicer poudarja, da je treba preseči še razhajanja med pogledi, kaj je storila Švedska, in turškim razumevanjem švedskega izpolnjevanja pogojev. Turčijo očitno jezi, da na Švedskem še vedno prihaja do protestov turških disidentov in prokurdskih skupin in da te niso prepovedane, in zahteva, da začne Švedska svojo protiteroristično zakonodajo tudi izvajati. »Če bo PKK nadaljevala svoje aktivnosti na Švedskem, potem je bilo spreminjanje zakonodaje brezpredmetno,« je po včerajšnjih pogovorih dejal minister Fidan. »Dodatno prelaganje švedskega članstva bi pozdravila le PKK in ruski predsednik Vladimir Putin,« medtem opozarja Stoltenberg.
Okrepljeno lobiranje
Poleg Turčije blokade Švedske še vedno ni umaknila Madžarska, ki je nezadovoljna zaradi kritik stanja človekovih pravic na Madžarskem. Toda pričakuje se, da bo Budimpešta svoje zadržke umaknila takoj, kot bo to storila Ankara.
Prav s prošnjo za pomoč in podporo se je švedski premier v sredo mudil pri ameriškem predsedniku Joeju Bidnu, ki je članstvo Švedske v Natu še enkrat odločno podprl. Ameriška administracija v političnem zakulisju že vrti telefone in poskuša turške oblasti prepričati, naj na vrhu voditeljev Nata umaknejo svoje zadržke. V goste k turškemu predsedniku Erdoganu s prošnjo za umik blokade Švedske prihaja še ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki pa bo Erdogana prosil predvsem za posredovanje pri Rusiji, da se ponovno podaljša iztekajoči se dogovor o izvozu ukrajinskih žit preko Črnega morja.
