Včeraj je Ljubljano zadnjič obiskal kak tuji državnik v desetih letih predsedovanja Boruta Pahorja. Avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna so pričakovali že novembra, pa je tedaj zbolel za covidom. Pahor je v tem, da je vseeno prišel na uradni obisk štirinajst dni pred njegovim slovesom od položaja, našel dokaz dobrih odnosov med državama, čemur sta simbolično postavila piko na i s postavitvijo klopi prijateljstva na Ptuju.
Po pogovorih v Ljubljani sta predsednika poudarila dobre odnose, nista pa šla mimo vprašanj, ki so med državama vendarle redno na dnevnem redu. Eno je položaj slovenske manjšine v Avstriji, drugo položaj nemško govoreče skupnosti v Sloveniji; za slednjo si na Dunaju, vključno z Van der Bellnom, prizadevajo, da bi dobila status manjšine. »Eden ciljev mojega obiska je, da prispevam k ohranitvi nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Želim, da se jo uradno prizna za manjšino. Štiri soglasne resolucije avstrijskega parlamenta to podpirajo,« je dejal avstrijski predsednik. Pahor je vprašanje na to temo nekoliko obšel z odgovorom, da si je vedno aktivno prizadeval za uresničevanje kulturnega sporazuma, ki določa položaj skupnosti.
Avstrijski predsednik je slovensko manjšino označil za most med državama in ocenil, da se je na nekaterih področjih izboljšal njen položaj in podvojilo financiranje, Pahor pa je glede slovenske manjšine v Avstriji dejal, da »nekatere stvari niso takšne, kot bi si želeli«.
Slovenci svetovni rekorderji
po porabi avstrijskih izdelkov
Gospodarski odnosi so tradicionalno tema za dokazovanje povezanosti držav. Van der Bellen jih je tokrat ponazoril s podatkom, da so Slovenci svetovni rekorderji po porabi avstrijskih izdelkov na prebivalca in da je država največja investitorica v Sloveniji, izpostavil pa je tudi pomen Luke Koper za državo in podatek, da se dnevno 26.000 Slovencev vozi na delo v Avstrijo.
Oba sta izrazila upanje, da Bosna in Hercegovina še ta mesec dobi status kandidatke za članstvo v EU. Van der Bellen ni mogel mimo vprašanja o četrtkovem avstrijskem vetu na širitev schengenskega območja na Romunijo in Bolgarijo. Jasno je dal vedeti, da odločitve svoje vlade ne podpira. »Zelo obžalujem to dogajanje,« je dejal in dodal, da odločitve ne razume, saj bo v EU povzročila veliko nejevolje, Avstriji pa po njegovem težave, predvsem ker je zelo velika investitorica v obeh državah. Pahor je dejal, da je tudi Slovenija razmišljala o tem, kako ravnati glede vstopa Hrvaške v schengen, zaradi odprtega vprašanja arbitraže o meji, nato pa je po njegovem sprejela zrelo odločitev, ki ustreza razmeram v tem trenutku, in jo podprla.
Pahor: Odnosi s štirimi sosedami nikoli boljši
Pahor se ob koncu mandata zelo posveča sosedam. Nedavno je bil pri italijanskem predsedniku Sergiu Mattarelli (njuno devetnajsto srečanje) in pri hrvaškem predsedniku Zoranu Milanoviću. Devetnajstkrat se je v svojem mandatu srečal tudi z avstrijskim predsednikom – z Van der Bellnom in pred njim s Heinzem Fischerjem. Včeraj je glede odnosov s štirimi sosedami ocenil, da »nikoli od ustanovitve naše države naprej Slovenija ni imela z vsemi štirimi sosedami hkrati tako dobrih odnosov kot danes. To ne pomeni, da ni nobenih nerešenih vprašanj,« je dejal in dodal, da se ta rešujejo ob medsebojnem razumevanju in iskanju kompromisov.
