Deset dni po predčasnih parlamentarnih volitvah konec novembra sta vodilni stranki aktualne irske vlade sporočili, da njuni pogajalski ekipi danes začenjata pogovore o sestavi nove koalicije, pri čemer sami nimata dovolj poslanskih sedežev za večino. Tako je mogoče pričakovati, da je to šele začetek dolgotrajnih pogajanj, čeprav je volilni rezultat kljub drugačnim napovedim bolj ko ne potrditev statusa quo. Tri velike stranke so namreč spet pobrale večino glasov, a spet premalo za dvostrankarsko koalicijo.
Zeleni potop
Irci so 29. novembra izvolili poslance Dáil Éireanna, kot rečejo spodnjemu domu parlamenta, v katerem zdaj sedi 14 poslancev več kot v prejšnjem, ker so pred volitvami število volilnih okrožij s 160 povečali na 174. Ob najnižji volilni udeležbi v zadnjih 100 letih je največ poslanskih sedežev, 48 oziroma deset več kot leta 2020, dobila sredinska stranka Fianna Fáil. Na drugem mestu je levičarska nacionalistična Sinn Féin, ki se zavzema za združitev s Severno Irsko. Dobila je 39 sedežev, dva več kot na prejšnjih volitvah. Na tretjem mestu je krščansko-demokratska stranka Fine Gael, ki je dobila 38 poslanskih sedežev, tri več kot pred štirimi leti.
Skupaj so zasedle 125 sedežev, ostale majhne stranke pa 49. Socialno-demokratska in laburistična stranka sta jih osvojili po 11, pet več kot na prejšnjih volitvah. Največji poraženci volitev so dosedanji koalicijski zeleni, ki so osvojili samo en sedež, izgubili so jih enajst.
Znotraj treh velikih strank tako ni mogoče sestaviti dvojice, ki bi skupaj imela 88 poslancev večine, potrebne za ustanovitev koalicijske vlade. Velika koalicija vseh treh pa bi bila politični čudež, glede na zgodovino irske politike zadnjih dobrih 100 let, odkar se je velika večina Ircev znebila britanske kolonialne vladavine.
Največja razlika stara 100 let
Za razumevanje politike na irskem otoku, katerega majhen severni del ostaja britanski, je dobro vedeti, da sta bili v vseh teh dobrih 100 letih na oblasti ali Fianna Fáil ali Fine Gael, ki sta tradicionalni in desnosredinski stranki. Za mnoge volilce so podobnosti med njima veliko bolj očitne kot razlike. Najstarejša velika razlika izhaja še iz časov državljanske vojne na Irskem pred 100 leti. Po vojni za neodvisnost so voditelji gibanja za neodvisnost z Britanijo podpisali sporazum, znan kot angloirska pogodba, po kateri je Irska dobila pravico, da ustanovi svojo vlado, vendar ostane del britanskega imperija z britanskim monarhom kot šefom države. Tisti, ki so podpirali to pogodbo, so ustanovili stranko Fine Gael, medtem ko so tisti, ki so hoteli nadaljevati bitko za irsko republiko in popoln umik iz britanskega imperija, ustanovili stranko Fianna Fáil. Obe sta ostali vodilni stranki, ko je Irska leta 1949 postala republika.
Stranki sta leta 2020 ustanovili koalicijo skupaj z zeleno stranko, ki pa je zaradi poraznega rezultata slednje ne morejo ponoviti. Nočeta pa je ustanoviti s stranko Sinn Féin, ki je od leta 2020 največja opozicijska stranka in edina na Irskem s sestrsko stranko v Severni Irski, kjer je prvič na oblasti, od leta 2022. Na Irskem ni bila še nikoli. Njen ustanovitveni cilj je bila združitev irskega otoka oziroma irske republike in Severne Irske, njen današnji cilj pa je osvojitev oblasti na obeh delih otoka in potem njuna (logična) združitev. Sinn Fein je tudi največja levosredinska stranka v obeh delih irskega otoka. Združitev irskega otoka pa postaja tudi vse večja prioriteta strank Fianna Fáil in Fine Gael, ki bi za sestavo vlade morali dobiti podporo ali levičarskih socialnih demokratov ali laburistov.
Sinn Féin sicer prav tako ocenjuje, da ima priložnost za osvojitev oblasti, a dobiti bi morala podporo vseh 49 poslancev majhnih strank, da bi imela minimalno večino 88 poslancev.
