V Chicagu se danes začenja štiridnevna konvencija demokratske stranke. Po tradiciji bo imela osrednji govor zadnji dan, v četrtek, predsedniška kandidatka Kamala Harris, ki bo sprejela predsedniško nominacijo stranke. V sredo bo glavni govornik njen podpredsedniški kandidat Tim Walz, že v ponedeljek pa nekdo, ki bi moral biti glavna zvezda dogajanja, a bo zdaj le v podporni vlogi – predsednik Joe Biden, ki je prejšnji mesec odstopil od predsedniške kandidature, čeprav je bil na strankarskih volitvah gladko izvoljen za kandidata stranke in sploh ni imel resnejšega tekmeca. Njegov govor bo zato dobil posebno pozornost in najbrž mu ne bo prav lahko stati tam na prvi dan konvencije namesto na zadnjega, iz česar se norčuje tudi republikanski kandidat Donald Trump, češ da so predsedniku na konvenciji dali najslabši termin.
Govorila bosta tudi nekdanja predsednika Bill Clinton in Barack Obama, pa Hillary Clinton, ki je doslej prišla najbližje položaju predsednice ZDA, pa ji je leta 2016 zmanjkal le zadnji korak, ki ga bo zdaj poskušala z zmago nad istim tekmecem narediti Harrisova. Govorila bo še vrsta pomembnežev v stranki in različni povabljenci, s čimer bodo zapolnili štiridnevni program v vetrovnem mestu.
Običajno na konvenciji formalno izvolijo predsedniškega kandidata. Toda delegati stranke so to storili že v začetku avgusta na daljavo, da bi se izognili morebitnim zapletom z umeščanjem imena Harrisove na glasovnice v zvezni državi Ohio, ki ima za to postavljene zgodnje roke. Tako bo Harrisova nominacijo samo uradno sprejela, osrednja uradna dela dogajanja pa bo sprejetje programa oziroma platforme stranke.
En mesec, pa vse drugače
Republikanci so imeli svojo konvencijo sredi julija v Milwaukeeju. Potekala je v zelo pozitivno naelektrenem ozračju. Donald Trump je bil heroj, ki je pravkar preživel poskus atentata, demokrati pa so bili videti apatični in izgubljeni po obupni predstavi Bidna v junijskem soočenju s Trumpom ter ob velikih notranjih razhajanjih o njegovi kandidaturi. Potem pa se je spet potrdilo, da je mesec dni v politiki večnost. Nekaj dni po republikanski konvenciji je Biden potegnil res redko videno potezo in odstopil od kandidature, Harrisova si je hitro zagotovila podporo večine delegatov in bila izvoljena za kandidatko. V kampanjo stranke je to vneslo opazno novo energijo, ki se je odrazila tako v zvišanju podpore v anketah kot v nerodnostih Trumpove kampanje, očitno nepripravljene na tak razvoj dogodkov.
Bo pa po koncu demokratske konvencije do volitev še 75 dni, torej več kot dovolj za nove preobrate.
Ekonomija, splav, rasa
Tem za konvencijo demokratov je na pretek, osrednja bi po mnenju javnosti moralo biti gospodarstvo. Harrisova je v petek v Severni Karolini predstavila svoj gospodarski program. Osredotočen je na nižanje življenjskih stroškov srednjega razreda, med drugim s stopanjem na prste korporativnim praksam, ki da čezmerno napihujejo cene potrebščin, z davčnimi olajšavami za družine z otroki, z obljubo, da ne bo zvišala davkov nikomur z letnimi prihodki pod 400.000 dolarjev, ter z davčnimi olajšavami za gradnjo treh milijonov stanovanjskih enot v štirih letih.
V ospredju bodo tudi pravice žensk. Preklic ustavne pravice do splava je bil eden glavnih razlogov za slab izid republikancev na kongresnih volitvah pred dvema letoma, zato demokrati to temo še vedno potiskajo v ospredje. Pomembno bo tudi rasno vprašanje. Harrisova bi bila po Obami druga nebelska predsednica ZDA in intenzivno nagovarja temnopolte, za katere je kazalo, da jih vse več podpira Trumpa.
Še živ protestni spomin na leto 1968
V Chicagu pa bodo potekali tudi protesti. Ti dobivajo še več pozornosti zaradi zgodovinskih vzporednic z letom 1968, ko je demokratska konvencija prav tako potekala v Chicagu in se sprevrgla v kaos sredi protestov proti vietnamski vojni. Letos bo glavna tema protestnikov vojna v Gazi. Zbralo naj bi se več deset tisoč zagovornikov pravic Palestincev in nasprotnikov izraelskega ravnanja. Blizu sami konvenciji verjetno ne bodo mogli, lahko pa pritegnejo veliko pozornosti. Harrisova je pozvala k prekinitvi ognja v Gazi, propalestinski kritiki pa trdijo, da so njena stališča zelo blizu Bidnovim – to pomeni zagotavljanje popolne podpore in orožja Izraelu, ki ga spremljajo samo pozivi, naj pazi na civiliste.
Še MTV se je umaknil Trumpu in Harrisovi
Štab Kamale Harris je sporočil, da je privolila v televizijsko soočenje z Donaldom Trumpom 10. septembra na televiziji ABC in nato na še eno soočenje oktobra, za katerega natančen datum še ni določen. Pričakuje se, da bo septembrska debata Harrisove in Trumpa zelo gledana, zaradi česar je glasbena televizija MTV celo preložila za ta dan predvideno vsakoletno podelitev svojih nagrad, da se ne bi tepli za občinstvo. Podpredsedniška kandidata Tim Walz in J. D. Vance pa bosta imela soočenje 1. oktobra. Trump in Vance sta sicer predlagala še več soočenj, pri Harrisovi pa pravijo, da je njihova odločitev dokončna in da je s tem tudi konec »debate o debatah«. Soočenja je zadnja desetletja vedno organizirala posebna nestrankarska komisija po utečeni shemi, a letos so se politični štabi odločili, da se bodo dogovarjali brez nje, zato je o datumih in številu soočenj toliko javnega razpravljanja.
