Združene države s svojimi prizadevanji po dominaciji na oceanih ter širitev zveze Nato proti ruskim mejam sta glavni grožnji ruski varnosti na svetovnih morjih, piše v novi pomorski doktrini, ki jo je včeraj potrdil predsednik Vladimir Putin in je začela veljati takoj. Sposobnost mornarice, da »s svetlobno hitrostjo« odgovori na grožnje, je ključna za varovanje ruske suverenosti in varnosti, je dejal.
V 55 strani dolgem dokumentu so kot območja nacionalnega interesa, ki jim bodo namenjena vsa prizadevanja za njihovo varnost, našteti Baltsko morje, Črno morje, območje Arktike, Beringovo morje z ožino pri Aljaski, ter Ohotsko morje skupaj s Kurilskimi ožinami pri istoimenskem otočju. »Odločno bomo zagotavljali njihovo zaščito z vsemi sredstvi,« je dejal Putin v krajšem govoru med pomorsko parado na reki Nevi v Sankt Peterburgu med praznovanjem včerajšnjega dneva ruskih pomorskih sil.
Severna morska pot mora biti plovna
Rusija ima 37.653 kilometrov obale (četrta najdaljša po kanadski, norveški in indonezijski), ki leži ob treh oceanih. Strategija posebej izpostavlja strateški in gospodarski pomen projekta 5600 kilometrov dolge severne morske poti, ki poteka vzdolž ruske obale v njeni izključni gospodarski coni od Nove dežele na severozahodu ob Arktičnem oceanu do skrajnega ruskega vzhoda in Pacifika. Pot mora biti plovna in torej brez ledu skozi vse leto, navaja strategija. Doktrina omenja poskuse Nata in ZDA, da omejijo dostop Rusije do bogastev oceanov in ključnih transportnih poti. Na daljnem zahodu pa predvideva zagon ladjedelniške industrije, posebej za gradnjo letalonosilk in tovornih ladij velike nosilnosti.
Pomorsko doktrino je Rusija prvič sprejela leta 2001, po prihodu Putina na oblast, posodobili so jo leta 2015 po aneksiji Krima. Na Atlantiku doktrina predvideva prilagajanje pomorske strategije obstoju in dejavnostim zveze Nato, ki da deluje proti Rusiji in njenim zaveznicam, piše v dokumentu. Ukrajine Putin v svojem nastopu ni omenjal, je pa dejal, da bodo mornarico v prihodnjih mesecih opremili z nadzvočno raketo cirkon, ki jo je maja v Barentsovem morju nazadnje preizkusila fregata Admiral Gorškov z uspešno zadetim ciljem tisoč kilometrov stran, s čimer se je končalo obdobje testiranja. Raketa po poročilih doseže osemkratno hitrost zvoka, bila naj bi praktično neopazna za radarske sisteme, ima sposobnost manevriranja in jo je mogoče upravljati tudi na daljavo.
Ruska mornarica je sicer utrpela udarec aprila, ko je potonil ponos njene črnomorske flote, ladja Moskva. Ukrajina trdi, da jo je zadela z raketo. Moskva tega ni potrdila, je pa sporočila, da je bil na krovu požar.
Ubit žitni magnat
Dan ruske mornarice bi morali včeraj obeležiti tudi na polotoku Krim, kjer pa so praznovanje po navedbah guvernerja Sevastopola odpovedali zaradi ukrajinskega napada z dronom na poveljstvo črnomorske flote, v katerem je bilo ranjenih šest ljudi. Ukrajina je napad zanikala, predstavnik vlade v Kijevu Sergij Bratčuk je po poročanju BBC dejal, da bo »osvoboditev našega Krima potekala drugače in mnogo bolj učinkovito«, ruski predstavnik na Krimu pa je kasneje dejal, da je dron vzletel iz Sevastopola.
Rusija je včeraj izdatno bombardirala pristaniško mesto Mikolajev na jugu, v napadu sta bila ubita lastnik enega največjih ukrajinskih podjetij za izvoz žita in eden najbogatejših Ukrajincev Oleksij Vadaturski ter njegova soproga, je dejal guverner Mikolajeva. Vadaturski je bil sredi projekta gradnje sodobne infrastrukture in vpliven v Ukrajini. Uradni Kijev trdi, da ga je Rusija ubila namenoma, rekoč da so zadeli njegovo spalnico. Predvidoma danes naj bi sicer po dogovoru pod okriljem OZN stekel izvoz ukrajinskega žita.
