Ob vseh prizadevanjih Zahoda, da bi izoliral Rusijo, ima ta država očitno še vedno veliko zaveznikov. To je sporočilo, ki ga hoče svetu poslati Vladimir Putin na 16. letnem vrhu skupine hitrorastočih gospodarstev BRICS, ki do četrtka poteka pod Uralom v multietničnem Kazanu, nekdanji prestolnici Tatarov. Udeležujejo se ga namreč predstavniki 36 držav, tudi voditelji Kitajske Xi Jinping, Indije Narendra Modi in Turčije Recep Tayyip Erdogan. Najbrž njihov prihod v Kazan ni brez povezave z dejstvom, da te tri države kupijo največ ruske nafte in plina. Menda pa se bo v četrtek v Kazanu s Putinom rokoval celo generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Določitev kriterijev za članstvo
BRICS poskuša najti alternativo svetovni gospodarski ureditvi, ki jo narekujejo ZDA in skupina G7, to je globalni bogati sever. Poleg prvih petih držav BRICS, po katerih je dobil ime, torej Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike, ki so sprva hotele samo reformirati svetovne gospodarske institucije, so se mu lani po vrhu v Johannesburgu pridružili še Iran, Egipt, Etiopija in Združeni arabski emirati. Vstopili bi radi tudi Tajska, Malezija, Turčija, Azerbajdžan, Kuba in še vsaj 25 drugih držav. Eden pomembnih ciljev kazanskega vrha je, da se postavi kriterije za vstop v BRICS.
Vsekakor ima že teh devet članic, ki predstavljajo tretjino svetovnega BDP, povsem različne interese. Med seboj se razlikujejo praktično v vseh pogledih, tudi v tem, da so med njimi demokratične in nedemokratične države. Kitajska in Indija, ki sta najpomembnejši članici, pa si stojita celo sovražno nasproti. Vsaj tako je veljalo do tega tedna, ko sta tik pred začetkom vrha v Kazanu dosegli pomemben mejni sporazum glede Himalaje, kar je pogoj za normalizacijo odnosov, ki je v interesu obeh držav. Indija namreč potrebuje kitajske izdelke in investicije, Kitajska pa indijski trg, potem ko se ameriški in evropski zapirata. Zgodovinski uspeh za Putina bi bil, če bi mu uspelo doseči zbližanje med Xijem (ki je precej protiameriški) in Modijem (ki je ameriški zaveznik).
Spodrinjanje dolarja
Kitajska izstopa od drugih članic predvsem v tem, da njen BDP sestavlja dve tretjini celotnega BDP vseh devetih članic BRICS. V BRICS, ki ima s 45 odstotki svetovnega prebivalstva zdaj že večjo kupno moč kot države G7 z desetimi odstotki svetovnega prebivalstva, pa mnogi vidijo prizadevanja Kitajske, da bi vpregla v svoje interese globalni jug. Temu naj bi služil tudi kitajski projekt »novih svilnih poti«, prav tako Šanghajska organizacija sodelovanja in pa Forum kitajsko-afriškega sodelovanja.
Pomembna tema kazanskega vrha, ki jo podpira Kitajska, je nov sistem plačevanja v mednarodni trgovini, ki bi spodrinil dolar kot glavno plačilno sredstvo. Zlasti za Rusijo in Iran je zelo pomembno, da se v svetu uveljavi tak nov sistem, saj sta pod ameriškimi sankcijami in z njima ni mogoče poslovati v dolarjih. Nov svetovni monetarni sistem, do katerega sta sicer Indija in Brazilija še bolj zadržani, pa bi bil pomemben za skupino BRICS, ker bi se članice bolj gospodarsko povezale. Rusija za zdaj uporablja skoraj izključno kitajsko denarno enoto juan v vse večji trgovini s Kitajsko, kjer kupuje pametne telefone in avtomobile ter komponente, ki so ključne pri izdelovanju orožja in streliva. Polovica ruskega izvoza nafte pa gre na Kitajsko. Čeprav Kitajska največ izvaža na svetu in čeprav je drugo največje gospodarstvo na svetu (prve so ZDA), pa je njena denarna enota juan šele na četrtem mestu v mednarodnih transakcijah, saj jih le 4,8 odstotka poteka v juanih.
