Ameriški in kitajski predsednik Joe Biden in Xi Jinping nista v živo govorila leto dni, danes pa se bosta v San Franciscu ob robu vrha foruma APEC štiri ure pogovarjala o zapletenih in pogosto napetih odnosih med glavnima svetovnima vojaškima in ekonomskima silama. Obe strani sta nižali pričakovanja pred pogovori na zgodovinski posesti Fioli, ki je stran od prizorišča foruma (tako naj bi zahtevala kitajska stran), ter izpostavljali predvsem potrebo po stabilizaciji odnosov. A vendar kaže, da bi kak nov dogovor le znal ugledati luč dneva.
Xi se vrača po 38 letih
Sedemdesetletni Xi prihaja v ZDA prvič po šestih letih in torej prvič v času Bidnovega predsedovanja. Je pa bil San Francisco prvo ameriško mesto, ki ga je obiskal na svoji prvi poti v ZDA leta 1985, ko se je kot mladi vodja okrožja v provinci Hubej slikal pred mostom Golden Gate, kot je navedla kitajska tiskovna agencija Xinhua. Dobrih deset let starejši Biden in Xi se sicer poznata vrsto let, v vlogi predsednikov pa sta se srečala samo enkrat, pred skoraj natanko letom dni na Baliju, ko sta brez vidnejšega učinka gladila spore po avgustovskem obisku predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu, ki je razhudil Peking. Tri mesece po teh pogovorih so ZDA sestrelile kitajski balon in Peking obtožile vohunjenja, odnosi pa so šli potem v isto smer kot balon.
Tem za pogovore Bidnu in Xiju ne manjka. Po pričakovanjih bodo glavne ekonomija oziroma trgovina, izogibanje vojaškim incidentom, Tajvan, podnebne spremembe ter mednarodna vprašanja, vključno z Ukrajino in Gazo. »Ne ZDA ne Kitajska na srečanje ne gredo s pričakovanji o občutnem izboljšanju ali ponastavitvi odnosov. Bolj gre za upravljanje in stabilizacijo odnosa, izboljšanje komunikacije in zmanjšanje možnosti nesporazumov, preden se zgodijo ... pa tudi za ugotavljanje, ali je napredek na področjih skupnega interesa mogoč,« je ocenila strokovnjakinja za azijska varnostna vprašanja pri ameriškem mislišču CSIS Bonny Lin na nedavnem pogovoru z ameriškimi novinarji. »Obe strani čaka tudi verjetno nemirno leto 2024 s predsedniškimi volitvami januarja na Tajvanu in novembrskimi v ZDA, ki oboje lahko vnesejo še več negotovosti v dvostranske odnose,« je dodala.
Spet komunikacija med vojskama
Xi naj bi poskušal doseči Bidnovo odločnejšo izjavo o ameriškem nasprotovanju neodvisnosti Tajvana. ZDA sicer ne zagovarjajo takšnega koraka in poudarjajo, da so naklonjene statusu quo, vprašanje pa je, ali je Biden pripravljen dati takšno izjavo v času, ko je razpoloženje do Kitajske v ameriški politiki na splošno vse ostrejše in ko je Tajvan pred volitvami.
Ameriška stran pričakuje, da bi v San Franciscu lahko oznanili ponovno vzpostavitev komunikacije med vojskama obeh držav, ki jo je Peking prekinil po obisku Pelosijeve na Tajvanu. ZDA pravijo, da lahko s komunikacijo preprečijo nepotrebne incidente, sploh ker na morju in v zraku prihaja do bližnjih srečanj na območju Južnokitajskega morja. Državi naj bi se tudi zavezali k omejitvi uporabe umetne inteligence v sistemih jedrske oborožitve, je poročal South China Morning Post.
Velika, morda največja tema ostaja ekonomija. Kitajska je nezadovoljna z ameriškimi carinami, ki jih je začela uvajati administracija Donalda Trumpa. Bidnova vlada zagotavlja, da hoče zdravo tekmovanje, ne ločitve ekonomij, je pa ukrepe proti Kitajski še zaostrila, denimo z lansko prepovedjo izvoza polprevodnikov in druge visoke tehnologije na Kitajsko ter avgusta letos s prepovedjo ameriških naložb na Kitajskem na področjih polprevodnikov in mikroelektronike, kvantne informacijske tehnologije ter določenih sistemov umetne inteligence.
Snubljenje ameriških naložb
Ta ukrep se navezuje na večjo kitajsko težavo, saj država prvič po četrt stoletja beleži upad neposrednih tujih investicij, ki so bile gonilo njene rasti zadnjih dvajset let, kot navaja agencija Associated Press. Ni naključje, da se bo Xi predvidoma udeležil tudi dveh gala prireditev, na katerih naj bi vabil ameriška podjetja k vlaganjem v kitajsko gospodarstvo. To se ne more znebiti negativnih posledic zaprtja med pandemijo covida. Xi naj bi na enem od dogodkov tudi nagovoril ameriško in kitajsko javnost. Ali bo ameriške podjetnike, ki so za udeležbo na sprejemu po navedbah Newsweeka odšteli od 2000 dolarjev navzgor, prepričal v investiranje, ni gotovo, saj je med njimi precej nezadovoljstva nad pogoji poslovanja.
V zadnjem času so se odnosi sicer nekoliko normalizirali in v Pekingu se je zvrstilo več visokih ameriških predstavnikov, tudi Bidnov posebni podnebni odposlanec John Kerry. Tako je mogoč tudi korak naprej pri sodelovanju dveh največjih onesnaževalk ozračja pred podnebno konferenco OZN, ki se konec meseca začne v Dubaju.
Državi naj bi v San Franciscu napovedali dogovor o kitajskih ukrepih proti podjetjem, ki proizvajajo in v ZDA izvažajo kemikalije za drogo fentanil. Ta je v Ameriki lani vzela več kot 73.000 življenj.
Glede Bližnjega vzhoda in Ukrajine bi si ZDA želele, da bi Kitajska vplivala na ravnanja Irana in Rusije. V Pekingu pa na drugi strani nočejo poslušati ameriških lekcij o človekovih pravicah in demokraciji ter ponavljajo, da zahodna merila niso univerzalna.
