Srbska napredna stranka predsednika Aleksandra Vučića bo poleti zaznamovala deseto obletnico vzpona na oblast, kjer bo očitno ostala tudi po splošnih volitvah, ki bodo potekale čez devet dni. Opozicija, ki je zadnje volitve leta 2020 bojkotirala, se je zdaj povezala v različne bloke. Najmočnejši je Združena Srbija, v katerem sodeluje dvanajst strank, in si lahko obeta drugo mesto na parlamentarnih in na predsedniških volitvah. Poleg teh bodo ponekod potekale še lokalne. Največ pozornosti bo namenjene Beogradu, ki bo dobil novega župana.
Opozicija potrebuje visoko udeležbo
Na predsedniških volitvah je zmaga Vučiću praktično zagotovljena, kar priznava tudi opozicija, ki pa po tihem upa na drugi krog. Ta je malo verjeten, četudi ankete Vučiću trenutno kažejo »le« 53-odstotno podporo. Vseh predsedniških kandidatov je osem, najbližji Vučiću naj bi bil Zdravko Ponoš, za katerega v njegovi Združeni Srbiji trdijo, da ima trideset odstotkov podpore. Za uspeh opozicije je bistvena visoka volilna udeležba, ki pa je strokovnjaki ne pričakujejo. Dragan Đilas, predsednik Stranke svobode in pravičnosti, ene največjih strank v koaliciji Združena Srbija, v pogovoru za časopis Nova pravi, da bi lahko prišlo do drugega kroga predsedniških volitev, če bi se na volišča podalo vsaj 3,8 milijona ljudi. Vseh upravičencev je 6,5 milijona, a poznavalci opozarjajo, da je ta seznam nerealen in da je v Srbiji dejanskih volilcev okoli pet milijonov.
Ukrajina zasenčila druge teme
Volilna kampanja poteka v znamenju vojne v Ukrajini, ki je zasenčila vse prej glavne teme – od ekoloških polemik okoli rudnika litija korporacije Rio Tinto do vprašanj demokracije in boja proti korupciji, kar sta bili osrednji temi velikih protestov proti Vučiću od novembra 2018 do leta 2020, ko so se končali zaradi pandemije covida. Vučić je pod znatnim pritiskom Zahoda, ki ponavlja, da uradni Beograd ne more sedeti na dveh stolih oziroma biti obenem ruski zaveznik in se resno pogajati o članstvu v EU. Srbija je na eni strani podprla ozemeljsko celovitost Ukrajine in v generalni skupščini OZN resolucijo s kritiko ruskega napada, po drugi strani je poleg Belorusije edina evropska država, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji. Glede na priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina v Srbiji tega niti ni nihče pričakoval, sploh v predvolilnem času ne.
Dilema je morda v Beogradu
Srbska napredna stranka, ki je na oblasti od poletja 2012, takrat še pod vodstvom Tomislava Nikolića, bo s svojo koalicijo pod imenom Skupaj zmoremo vse očitno tudi zmagovalka parlamentarnih volitev, ki bodo tudi 3. aprila. Ankete napovedujejo, da bodo triodstotni parlamentarni prag gotovo presegle še opozicijski koaliciji Združena Srbija in levosredinska Moramo ter še koalicija okoli socialistov predsednika skupščine Ivice Dačića.
Opozicija ima morda še največ možnosti, da poseže po položaju župana Beograda, kjer bodo predvidoma bolj v ospredju lokalne in družbene teme. Tam bodo čez devet dni volili mestno skupščino, ki potem izvoli župana. Vladajoča SNS za ta položaj predlaga župana občine Novi Beograd Aleksandra Šapića, bivšega profesionalnega vaterpolista, čigar stranka se je lani združila z Vučićevo. Združena Srbija predlaga Vladeto Jankovića, upokojenega diplomata, ki računa, da bi tehtnico na stran opozicije lahko nagnilo dvajset odstotkov volilcev, ki se v anketah izrekajo za neopredeljene. Združena Srbija sama ne bo mogla do večine v beograjski skupščini in računa na druge opozicijske bloke, predvsem na Moramo. x ba
