V Beogradu potekajo pogovori med predstavniki ZDA in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, potem ko je Bidnova administracija v petek sprejela sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS), v kateri ima 50-odstotni delež ruski Gazpromneft, 6,15-odstotnega pa prav tako ruski Gazprom.
Iskanje rešitev za ruski delež
»Sankcije ZDA proti NIS so usmerjene proti Rusiji,« je v soboto v Beogradu poudaril namestnik ameriškega zunanjega ministra Richard Verma na novinarski konferenci z Vučićem. »S predsednikom sva se pogovarjala o tem, kako spremeniti lastniško strukturo. Moramo najti način, da sankcije (proti NIS) ne bodo škodovale srbskemu gospodarstvu.« Dodal je, da Rusija dobiček iz NIS uporablja za svojo brutalno agresijo na Ukrajino, ne pa za prihodnost Srbije.
Vučić je napovedal daljše pogovore z ameriško stranjo. »Več dni se bomo pogovarjali z Američani, da vidimo, kakšna je vsebina tega paketa sankcij. Tako se bomo potem lahko pogovorili z Rusi, da vidimo, kaj moramo storiti, saj je tukaj več nejasnosti.« Že v petek je srbski predsednik izjavil, da mora Gazpromneft v 45 dneh izstopiti iz lastniške strukture NIS. Srbija bo Gazpromneftu plačala primerno ceno, če bo prišlo do nacionalizacije. Morda pa bo NIS prevzel madžarski MOL.
Vučić je zelo zadovoljen, ker so ZDA za strateški dialog s Srbijo. Med drugim upa, da bodo ZDA pod Donaldom Trumpom odprle svoj velikanski trg srbskim podjetjem. Tako bi se nadaljevala velika gospodarska rast. Od leta 2014, ko je prišel na oblast, se je BDP na prebivalca povečal za dvakrat. Tudi zaradi pohval iz zahodnih držav se Vučić čudi, da Srbi tako množično protestirajo proti njemu, lani poleti proti rudniku litija, od novembra pa zaradi zrušitve strehe na novosadski železniški postaji, ko je umrlo 15 ljudi.
Zahodne države so Vučiću pogledale skozi prste pri ne povsem poštenih volitvah in pri prisluškovanju novinarjem. Kljub nacionalističnim govorancam namreč zagotavlja mir tako v Bosni kot na Kosovu. Poleg tega zagovarja odprtje rudnika litija, ki je upanje evropske industrije električnih avtomobilov.
Večji vpliv Zahoda kot Rusije
Kot pravi ugledni analitik dr. Vuk Vuksanović, sedanje dogajanje okoli NIS kaže, da ima Zahod več vpliva v Srbiji kot Rusija. Še vedno pa Vučić potrebuje Rusijo, saj je priljubljena med številnimi Srbi in pri vprašanju Kosova potrebuje ruski veto v varnostnem svetu ZN. »Rusija ima na Balkanu tri vzvode: plin, nerešeno kosovsko vprašanje in priljubljenost med delom lokalnega prebivalstva.« Zdaj naj bi se oslabil prvi od teh treh stebrov. Cilj ameriških sankcij proti NIS je zmanjšanje ruskega vpliva v Srbiji. A Vučić bo najbrž še naprej poskušal sedeti na dveh stolih in – podobno kot nekoč Tito – imeti dobre odnose tako z Zahodom kot z Rusijo in Kitajsko. »Element uravnoteženosti se bo nadaljeval, a v oslabljeni formi,« ocenjuje Vuksanović.
Ruski vpliv se bo malce zmanjšal, saj si Vučić ne more privoščiti slabih odnosov z ZDA. Glede nove Trumpove administracije tudi upa, da mu bo dovolila več vpliva v Bosni in na Kosovu. »Beograd ne pričakuje, da bo Trumpova administracija spremenila odločitev o priznanju Kosova. A glede gospodarskega razvoja, avtonomije kosovskih Srbov in zaščite srbske kulturne in verske dediščine lahko Beograd dobi več. (...) V Moskvi s tem povečanjem ameriškega vpliva v Srbiji ne bodo zadovoljni, a proti temu ne morejo nič. Vučić se bo moral o tem pogovoriti s Putinom, pri čemer se bo skliceval na dejstvo, da je Srbija ena redkih evropskih držav, ki Rusiji ni zaprla vrat,« pojasnjuje naš sogovornik. Srbija namreč ne izvaja sankcij proti Rusiji.
