V Bruslju sta se ob posredovanju dveh predstavnikov Evropske unije po štirih mesecih znova sestala srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti. Pogovori, ki so vsega skupaj trajali pet ur, pa so bili povsem neuspešni. Kurti s sklicevanjem na kosovsko ustavo, ki ne dovoljuje nealbanskih etničnih avtonomnih enot, ni pripravljen pristati na skupnosti srbskih občin, prav tako ni pripravljen pragmatično reševati krize glede štirih albanskih županov na srbskem severu Kosova, izvoljenih konec aprila ob bojkotu Srbov. Najprej sta se z vsakim posebej sestala Katalonec Josep Borrell, visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU, in Slovak Miroslav Lajčak, posebni odposlanec EU za dialog Beograd-Priština. Nato so se pogovarjali vsi skupaj, na koncu spet ločeno kot na začetku.
Vrtenje v krogu
Vučić je po koncu pogovorov novinarjem dejal, da Kurti ni hotel sprejeti predloga EU, da bi bila skupnost srbskih občin na Kosovu prvi korak v normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, zato so sestanek prekinili. »Mi smo v imenu Srbije sprejeli kompromisni predlog Evropske unije, Kurti pa ga je zavrnil in sestanek smo končali,« se je hvalil Vučić.
Kurti pa je po sestanku dejal, da rezultatov ni, ker je Srbija vse pogojevala s skupnostmi srbskih občin. »To pa je samo eden od 39 sporazumov,« je še dejal in napadel Lajčaka, ker je pri tem pogojevanju podprl Vučića: »S tem je kršil funkcijo posrednika.«
Vučić in Kurti se nista mogla dogovoriti niti o županih štirih srbskih občin na severu Kosova. Beograd in EU zahtevata takojšen odstop albanskih županov in razpis novih volitev. Kurti pa zahteva, da se o odstopu županov in novih volitvah odloča na referendumu. A Vučić pravi, da bi se tako kriza podaljšala še za 120 dni.
Z vzporednimi koraki naprej?
Borrell je obžaloval, da zaradi »pomanjkanja volje« na obeh straneh še vedno niso začeli uresničevati ohridskega sporazuma, sprejetega marca letos. »Kurti hoče, da se normalizacija začne na političnem področju (s srbskim priznanjem Kosova, op. p.), Srbija pa, da se začne s skupnostjo srbskih občin, preden izpolni svoje zaveze. Zato smo predlagali, da se obe stvari odvijata vzporedno,« je še dejal.
V Ohridu je Kurti pristal na skupnost srbskih občin, Vučić pa na medsebojno priznanje dokumentov in simbolov, tudi na kosovske registrske tablice za kosovske Srbe. Srbski predsednik je pokazal pripravljenost, da posredno prizna Kosovo, tudi s tem, ko je obljubil, da ne bo oviral članstva Kosova v mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi. Oba so zatem doma napadali, Vučića, da je priznal Kosovo, Kurtija pa, da je pristal na »Republiko Srbsko« znotraj Kosova. Oba sta se potem distancirala od ohridskega sporazuma in poudarjala, da v Ohridu nista ničesar podpisala (šlo je za ustni dogovor), oba sta – kot tudi zdaj v Bruslju – najprej od drugega zahtevala, da uresniči svoj del sporazuma.
A sedanji dialog v Bruslju, čeprav neuspešen, je pomemben, ker že kot forma blaži krizo v štirih srbskih občinah na severu Kosova. Bruselj obe strani uspešno sili vsaj v formo dialoga, uspešno zaradi velike gospodarske odvisnosti Srbije in Kosova od EU.
