Hrvaška je na novega leta dan slovesno in kot prva evropska država v zgodovini hkrati vzela dvojno slovo. Po dobrih 28 letih je rekla zbogom kuni, svoji nacionalni valuti, ki je bila (skupaj z lipami) v obtoku od spomladi 1994, ko je nasledila prehodni, postjugoslovanski hrvaški dinar. Z novim letom so kune zamenjali evri. Sicer še ne čisto dokončno, kajti s kunami je še mogoče plačevati v obdobju dvojnega obtoka do vključno 14. januarja, v tem času pa bi kupci vrnjeni denar v vsakem primeru morali dobiti v evrih.
Hkrati je Hrvaška na novega leta dan kot 27. država vstopila v schengensko območje in se poslovila od nadzora oseb na mejah s Slovenijo, Madžarsko in Italijo. Tudi tu slovo še ni čisto dokončno – nadzor so odpravili na kopenskih in morskih mejnih prehodih, na letališčih pa ga bodo za polete v druge članice schengenskega območja in za prihode z njih ukinili 26. marca.
Ostal je le še OECD
Za novo leto je bilo vzdušje na mejnih prehodih prešerno. Notranja ministra Hrvaške in Slovenije, Davor Božinović in Sanja Ajanović Hovnik, sta leto 2023 pričakala na Obrežju/Bregani, ki je po podatkih Hrvaškega zavoda za statistiko tretji najprometnejši mejni prehod med državama in na Hrvaškem nasploh (za Dragonjo/Kaštelom in Gruškovjem/Macljem). Opolnoči sta dvignila zapornico in prižgala zeleno luč ter tako dobrih 31 let po nastanku samostojnih držav in uvedbi mejnega nadzora naznanila novo obdobje. »Odprli smo vrata Evropi brez mej,« je dejal Božinović. »Gre za končno potrditev naše evropske identitete, za katero so se generacije Hrvatov borile in jo na koncu tudi izborile.« Ministrica Ajanović Hovnik pa je dejala, da umik nadzora na meji ne pomeni, da se bo varnost kakor koli zmanjšala; obe državi sta se temeljito pripravljali na ta trenutek. Slovenski in hrvaški policisti na meji, ki jih zdaj čakajo drugačne zadolžitve, so nazdravili s penino, zadnji potnik, ki je prečkal mejo po starem režimu, pa je v dar od hrvaške policistke simbolično dobil plišastega medvedka v policijski uniformi.
Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je bil opolnoči na meji z Madžarsko – na prehodu Goričan/Letenye blizu tromeje s Slovenijo. Ob dvigu zapornice je dejal, da je Hrvaška zdaj izpolnila praktično vse strateške cilje, ostaja ji le še vstop v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). »Tudi tam smo na dobri poti,« je dodal. Madžarsko delegacijo je vodil poslanec in bivši župan mesta Nagykanizse blizu meje Peter Cseresnyes.
Hrvaška je nadzor ukinila na skupno 73 mejnih prehodih, od teh 57 na meji s Slovenijo. Slovenija bo infrastrukturo obdržala na enajstih, ki jih je prepoznala kot prehode strateškega pomena. Hrvaška policija dodaja, da bo nadzor na letališčih odpravljen kasneje zaradi prilagoditev na evropskih letališčih, od koder letala vzletajo proti Hrvaški, saj jih bodo morali preseliti na terminale oziroma izhode za schengensko območje.
Zunanja meja se je preselila južneje
Dvanajst ur po polnoči je bilo na Obrežju še bolj slovesno. Na mejni prehod, ki je najbližje Zagrebu, so prispeli predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in hrvaški premier Andrej Plenković. »To je dan za slavje, obdobje novih začetkov, novih poglavij,« je dejala von der Leynova. Plenković je poudaril, da je Hrvaška prva, ki je hkrati vstopila v schengensko in evrsko območje, in da je 1. januar 2023 zanjo »zgodovinski dan« z izpolnitvijo strateških ciljev. Nataša Pirc Musar je povedala: »Moj prvi obisk v funkciji predsednice republike je poklon Evropi, naši sosedi, evropskemu povezovanju in sodelovanju.«
Z vstopom v schengenski prostor Slovenija nima več zunanje meje schengenskega prostora, jo pa ima zdaj Hrvaška, katere odgovornost in pozornost bo morala biti toliko bolj osredotočena na varovanje meje s Srbijo, BiH in Črno goro. Gre seveda za preprečevanje nezakonitih prehodov meje. Ob slavnostnem dogodku o tem niso govorili, a teoretično je mogoče, da bi Slovenija ali Madžarska spet uvedli začasni nadzor na meji s Hrvaško, če bi ocenili, da za to obstajajo razlogi. Avstrija, denimo, to na mejah počne že nekaj časa, podobno kot več drugih držav.
Kar zadeva režim na mejnih prehodih Hrvaške z nečlanicami schengenskega območja, naj se ne bi spremenilo nič, saj je Hrvaška enak nadzor opravljala že doslej.
Sestanek proti podražitvam
Uvedbo evra, ki ga je Hrvaška dobila kot 20. država, je politični vrh pospremil simbolično. Plenković in von der Leynova s spremstvom sta popila kavo na zagrebškem trgu, guverner centralne banke Boris Vujčić je gostji skupaj s Plenkovićem razkazoval hrvaške evrske kovance, Plenković pa je na koncu račun poravnal v evrih. Vujčić je sicer kmalu po polnoči skupaj s finančnim ministrom Markom Primorcem na bankomatu dvignil prve evre. »Kuna nam je dobro služila, bila je stabilna in zdaj ponosno odhaja v zgodovino,« je povedal.
Državljani pa ugibajo, ali se bo ponovila zgodba iz številnih drugih držav, kjer so po uvedbi evra zaradi zaokroževanja cene zrasle. Plenković je včeraj sporočil, da je sklical sestanek pristojnih ministrov, davčne uprave, carinske uprave in državne inšpekcije na temo zaščite potrošnikov pred neupravičenimi podražitvami. »Uvedba evra ni razlog za dvig cen blaga in storitev,« je dodal.
