Voditelji velike večine evropskih držav, torej ne le EU, so se včeraj zbrali v španski Granadi na tretjem skupnem srečanju s temeljnim namenom, da prečešejo aktualne strateške in prihodnje izzive stare celine. Trenutek je skoraj 50 državnikov izbralo dobro, saj se v kriznih žariščih od Ukrajine do Kosova in Kavkaza dogodki odvijajo bliskovito in potrebujejo nagle odzive, ki pa jih pogosto ni.
Španija kot organizatorica vrha Evropske politične skupnosti, kot se imenuje ta format srečanja, je upala, da bo prvič po nedavni krizi v Gorskem Karabahu, ki leži v Azerbajdžanu in je imel doslej večinsko armensko prebivalstvo, za isto mizo posedla predsednika obeh držav. Po vojaški operaciji slednjega je iz Gorskega Karabaha zbežalo praktično vseh 120.000 Armencev, tako da zdaj spominja na ozemlje duhov. Enako zaskrbljujoča so za voditelje ugibanja, ali Azerbajdžan na geografskem robu Evrope res načrtuje nov vojaški poseg za ozemeljsko povezanost svojega ozemlja z eksklavo Nahičevan, za kar bi moral zasesti jug Armenije vzdolž njene meje z Iranom.
A s srečanjem voditeljev obeh držav v Granadi ni bilo nič, saj azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev ni hotel priti v Španijo, enako kot ne njegov zaveznik, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Je pa tam bil armenski premier Nikol Pašinjan. Nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik evropskega sveta Charles Michel so po srečanju z njim izrecno poudarili nedotakljivost armenskih meja, Michel pa je Alijeva in Pašinjana povabil na srečanje v Bruslju konec oktobra.
Kosovo zahteva sankcije za Srbijo
Prvič po zadnji zaostritvi na Kosovu, ko je prišlo do oboroženega spopada med kosovsko policijo in dobro oboroženo skupino Srbov s Kosova, sta bila na istem dogodku predsednika obeh držav. Priština po novem zahteva, da Unija zaradi omenjenega dogodka proti Srbiji uvede sankcije, in pravi, da se brez tega ni več pripravljena pogovarjati z Beogradom o uresničevanju bruseljskega dogovora, v okviru katerega bi morala ustanoviti zvezo srbskih občin na Kosovu, kar zavrača kosovski premier Albin Kurti. Sankcije so bile tema pogovorov, slovenski premier Robert Golob pa je v Granadi dejal, da je treba biti pri njihovem uvajanju previden, saj ne bi nujno pripeljale k trajni rešitvi. Je pa dodal, da se bo Slovenija pridružila sankcijam, če bo o tem enotno stališče v EU. To je malo verjetno, saj ima Srbija nekaj zaveznic z Madžarsko na čelu.
Zaskrbljeni nad ZDA
Glavna tema pa je bila Ukrajina. Na vrhu je bil tudi predsednik Volodimir Zelenski, pereče vprašanje pa nadaljnja vojaška pomoč. Z njo se zdaj zapleta v ZDA, ker ima pomisleke vse več zlasti republikanskih politikov in tudi javnosti, republikanci pa imajo večino v predstavniškem domu kongresa, kjer bodo po torkovi odstavitvi predsednika Kevina McCarthyja morali izbrati novega. Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je dejal, da Evropska unija ne more nadomestiti ameriške vojaške pomoči, ki je je bilo doslej za več kot 46 milijard dolarjev.
Zaskrbljen je tudi Zelenski. Opozoril je še na nujno evropsko enotnost, ki jo lahko pomaga načeti zmagovalec slovaških volitev Robert Fico, saj je med kampanjo zagovarjal ustavitev pomoči. Ob teh razpravah je iz Ukrajine prišla vest o ruskem napadu na vas Groza v regiji Harkov, v katerem je bilo v trgovini in kavarni po navedbah lokalnih oblasti ubitih najmanj 50 ljudi. Če to drži, gre za enega najbolj krvavih ruskih napadov na civiliste od začetka vojne februarja 2022.
Ena od evropskih tem so tudi migracije in bodo pričakovano tudi danes, ko bo v Granadi potekal neformalni vrh voditeljev 27 držav članic EU.
