Medtem ko na Kitajskem uradno število okuženih s koronavirusom, ki pravzaprav ni veliko, dosega rekord, je tudi zaradi drastičnih sanitarnih ukrepov oblasti proti pandemiji izbruhnil upor v največji tovarni iphonov na svetu Foxconn. Ta stoji v 18-milijonskem mestu Shenzhen (severno od Hongkonga), v katerem zaradi novih okužb veljajo strogi ukrepi zaprtja.
Že ves mesec je 200.000 delavcev Foxconna zaprtih v tovarno in ne morejo videti svojih družin. Poleg tega so jim oktobra obljubili dodatek k plači v višini 3000 juanov (400 evrov), a so dobili le 30 juanov (štiri evre). Vodstvo tovarne, ki je v tajvanski lasti in je podizvajalec Appla (ta se zdaj opravičuje zaradi zamud z dobavami), pa je pojasnilo, da je »prišlo do tehnične napake«.
Policisti pretepali bežeče delavce
V torek in sredo so potekali spopadi policistov z delavci, ki so poskušali pobegniti iz tovarne. V četrtek pa so velike okrepitve policijskih enot zadušile upor. Poleg tega je vodstvu podjetja uspelo z odpravnino v višini 10.000 juanov (1400 evrov) prepričati 20.000 delavcev, ki so se zaposlili z obljubo nagrade oktobra in so bili najbolj agresivni, da so dali odpoved in zapustili tovarno.
Eden od posnetkov upora, ki so jih naredili delavci, kažejo, kako policisti neusmiljeno pretepajo in brcajo delavca. Posnetki so zakrožili po vsem svetu, ne pa tudi na Kitajskem, kjer splet ni več prostor svobodnega izražanja. Zaradi stroge cenzure se upor tako ne more širiti.
Zaposleni v tovarni Foxconn so sicer delavci migranti s podeželja, ki za nizko plačo delajo po 12 ur dan. Nimajo vseh pravic, živijo v svojih revnih četrtih, prebivalci mest pa jih gledajo zviška kot manjvredne. Njihovi upori zaradi velikega izkoriščanja na delovnem mestu so pogosti, a v letih velike gospodarske rasti niso bili nevarni. Tokrat pa je to tudi eden v vrsti uporov proti drastičnim sanitarnim ukrepom.
Vse več okuženih Kitajcev
Xi noče odpraviti strogih sanitarnih ukrepov tudi zato, ker – zlasti na začetku svojega problematičnega tretjega petletnega mandata vodenja partije in države – noče priznati, da nima prav. Sicer bi se število okužb brez sedanjih ukrepov dramatično povečalo, ker Xi ne dovoli uporabe učinkovitih zahodnih cepiv. Predolgo je njegova propaganda trdila, kako zelo uspešna je Kitajska v boju proti covidu ob milijonu mrtvih v ZDA in kako odlična so kitajska cepiva. Sicer bodo šele prihodnje leto na Kitajskem začeli proizvajati prvo učinkovito cepivo.
Vendar je v sredo Kitajska dosegla največje število novih okužb v 24 urah od začetka pandemije: 31.527. Pravzaprav to ni veliko, kot ni veliko 5200 smrti zaradi covida, saj je število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev 800-krat manjše kot v Sloveniji. Dejanske številke na Kitajskem pa so najbrž veliko večje, saj jih lokalni oblastniki zmanjšujejo, da bi Xiju prikazali, kako zelo uspešni so proti pandemiji. Sicer bi moral biti vsak vodilni partijec, ki bi hotel Xiju povedati, da je njegova sanitarna politika napačna, zelo pogumen mož. Testiranje živali in tudi rib, ker je tako predlagal Xi, pa spominja na čase velikega skoka in kulturne revolucije, ko so morali lokalni partijski voditelji uveljaviti marsikatero trapasto idejo Mao Cetunga.
Vsekakor so zelo strogi sanitarni ukrepi zaprtja, ki so v letih 2020 in 2021, ko so bile zahodne države drugače kot Kitajska v težki situaciji zaradi pandemije, reševali življenja, pretirani. Kot kaže več študij, že samo zelo pogosto testiranje ljudi stane Kitajsko dva odstotka BDP, kar je proračun za vojsko. Predvsem so močno poslabšali gospodarsko situacijo strogi spomladanski ukrepi zaprtja v Šanghaju.
