Američani danes volijo. Kakšnih 250 milijonov jih ima priložnost oddati glas na volitvah, na katerih se vladajočim demokratom obeta izguba večine v vsaj enem, predstavniškem domu kongresa, morda pa tudi v senatu, kar bi pomenilo precej težje vladanje za predsednika Joeja Bidna v drugi polovici mandata, kot je v teh dneh priznal tudi sam.
Potem ko so predvolilne napovedi nekaj časa nihale, so bile tik pred volilnim dnem naklonjene opoziciji. Vodja republikancev v 435-članskem predstavniškem domu in njegov verjetni bodoči predsednik (kar je tretji najvišji položaj v državi) Kevin McCarthy je v pogovoru za CNN govoril o mogočem »rdečem valu« (rdeča je barva republikanske stranke) oziroma pridobitvi dvajsetih sedežev v predstavniškem domu. Demokrati so na drugi strani v zadnjem tednu že z izbiro lokacij, kamor so poslali svoje največje politične topove, tudi Bidna in bivšega predsednika Baracka Obamo, pokazali, da predvsem branijo pozicije.
Ekonomija glavna skrb
Demokrati so v kampanji izpostavljali svoje branjenje pravice do splava, branjenje demokracije oziroma pomen glasu proti kandidatom, ki jih podpira bivši predsednik Donald Trump, ter nekatere ukrepe, ki jih je sprejela Bidnova administracija, denimo delni odpis študentskih dolgov ali velikanski paket vlaganja v infrastrukturo in delovna mesta, ki pa se še ne pozna.
Republikanci so na drugi strani ljudi spominjali na težave ekonomije in inflacijo, kar je bila lahka naloga, saj sta to glavni temi za večino vprašanih. Vlada ima na ekonomijo sicer manj vpliva, kot ji ga pripisujejo, a tako kot si v dobrih časih jemlje zasluge, se v slabih ne more ogniti krivdi. Republikanci so opozarjali tudi na porast kriminala in nezakonitega priseljevanja pod demokratskima kongresom in vlado.
Če republikanci osvojijo večino v predstavniškem domu, bo že to predstavljalo velik obrat v Washingtonu. Lahko bodo predlagali svoje zakone, blokirali demokratske, uvajali preiskave in jih zapirali (tisto o vdoru v kongres), prek nadzora financ vplivali tudi na zunanjo politiko, denimo na pomoč Ukrajini. Če osvojijo še senat, bodo lahko blokirali tudi Bidnovo kadrovanje z imenovanjem sodnikov na čelu. Predsedniku bi ostalo vladanje mimo kongresa z ukazi, posledično bi imel slabše izhodišče, če bi se potegoval za drugi mandat.
Na razplet bo morda treba čakati
Volitve, ki vselej potekajo na torek po prvem novembrskem ponedeljku, sicer v resnici tečejo že nekaj časa. Po ocenah je kakšnih 40 milijonov Američanov oddalo svoj glas predčasno.
Razplet pa jutri morda še ne bo znan. Nekatere tekme za senatne sedeže so zelo tesne in mogoče je, da se bo preštevanje zavleklo ali da se bodo ponovile zgodbe iz leta 2020 z zahtevami po ponovnem štetju ali sodnem izpodbijanju glasovnic. Po družbenih omrežjih že krožijo številne teorije o prirejenih volilnih napravah, neznanem izvoru glasovnic na predčasnih volitvah in podkupljenih članih volilnih komisij, ki so ponekod tarča resnih groženj.
Poleg tega ena ključnih tekem poteka v Georgii, kjer mora po zakonu zmagovalec v prvem krogu preseči 50 odstotkov glasov, kar trenutno ankete ne napovedujejo ne republikancu ne demokratu. Če bo tako, bo drugi krog decembra in morda bo odločilni za večino – podobno kot je bilo leta 2020.
Veliko pozornosti je usmerjeno tudi v to, kako se bodo odrezali kandidati, ki jih je na republikanskih strankarskih volitvah podprl Trump. Demokrati so računali, da bodo ti na splošnih volitvah težje izvoljivi kot bolj zmerni republikanci. Če se izkaže, da niso imeli prav, bo Trump slavil politično zmago in verjetno kmalu napovedal predsedniško kandidaturo.
