V ponedeljek se bo začel osrednji del Blejskega strateškega foruma, tokrat že devetnajstega, ki bo iskal predvsem odgovore na vprašanja, kako ustaviti morijo v Ukrajini in Gazi ter kako se spoprijeti z izzivi globaliziranega sveta. Forum velja za eno izmed mehkih orodij moči slovenske zunanje politike, na njem pa bo tokrat več kot 180 govornikov iz 48 držav, tudi petnajst predsednikov držav, premierjev in ministrov. Razpravljali bodo o varnostnih vprašanjih, podnebnih spremembah, globalnem zdravju, odpravljanju revščine in neenakosti, zagotavljanju varne preskrbe s hrano in vodo, spoštovanju človekovih pravic in obvladovanju nastajajočih tehnologij.
Prva od dveh pomembnih razlik v primerjavi s prejšnjimi dvodnevnimi miselnimi nevihtami na Bledu je, da tokratno srečanje poteka med slovenskim članstvom v varnostnem svetu Združenih narodov in tudi med enomesečnim predsedovanjem temu najpomembnejšemu organu svetovne organizacije. Druga razlika pa je, da zdaj potekata vojni v Gazi in Ukrajini, ki najbolj vplivata na mednarodno dogajanje, njun razplet pa bo določil tudi prihodnjo podobo mednarodnih odnosov.
Dva poziva k umiku vabila
Vojna v Gazi pa je še pred odprtjem foruma poskrbela za žolčne odzive dela slovenske civilne družbe in tudi političnega prostora. Na enega izmed panelov, na katerem bo govor o vojni v Gazi in globalni odgovornosti, je namreč vabljena tudi nekdanja podpredsednica in zunanja ministrica izraelske vlade Cipi Livni. Civilnodružbeno Gibanje za pravice Palestincev in koalicijska stranka Levica sta ob trditvah o odgovornosti Livnijeve za vojne zločine v Gazi v letih 2008 in 2009 pozvali zunanje ministrstvo, naj si premisli in prekliče vabilo Livnijevi. Zaradi njene vloge so v Veliki Britaniji zanjo izdali priporni nalog, so opozarjali tako v Gibanju za pravice Palestincev kot tudi v Levici.
»Genocid v Gazi tudi danes javno podpira. Oktobra lani je izjavila, da Izrael ni odgovoren za civiliste, ki jih izraelska vojska ubije na območjih, za katera je zahtevala evakuacijo,« so zapisali in ob pozivu, naj se ji umakne vabilo na forum, napovedali, da se ga njihovi predstavniki ne bodo udeležili, če bo Livnijeva vseeno prišla. »Če je Blejski strateški forum ponos slovenske diplomacije in osrednje prizorišče zunanjepolitičnega dogajanja, na njem nimajo kaj početi izvajalci množičnih kršitev mednarodnega prava in zločinov proti človeštvu,« so ocenjevali v Levici.
Vabilo ostaja
Na zunanjem ministrstvu vabila Livnijevi ne nameravajo preklicati. Je pa v današnjih odzivih vrha ministrstva bilo zaznati precej nelagodja ob tem vprašanju. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pojasnila, da so o povabilu gostji na ministrstvu tudi sami imeli različne poglede. Generalni sekretar BSF Peter Grk je dodal, da so celo razpravljali o tem, ali sploh imeti okroglo mizo o Gazi. »Te pozive, ki so lahko legitimni, jemljem resno,« je po pozivih civilne družbe k umiku vabila Livnijevi dejala Fajonova, a hkrati razložila, da je Blejski strateški forum vključujoča platforma za različne poglede, kjer se lahko vodi tudi bolj kritičen dialog zato, da se išče pot za prihodnost.
»Ni enostavna odločitev, a če želi forum kot široka platforma združiti različne poglede, različna mnenja in se pogovarjati resno, potem mora imeti za mizo ne samo enako misleče,« je ocenila zunanja ministrica in dodala, da bi bilo najslabše zapreti vrata posameznikom. Slovensko stališče do vojne v Gazi pa ostaja kljub vabilu nespremenjeno. Aktualnih predstavnikov izraelske vlade sicer niso poskušali vabiti na forum, je na naše poizvedovanje odgovorila Fajonova. To je verjetno tudi razlog, da so predstavniki izraelskega veleposlaništva odpovedali udeležbo na Bledu.
Fajonova je v zagovor vabilu nekdanji zunanji ministrici dejala, da je Livnijeva kritičarka zdajšnje vlade, prav tako pa je na Bled vabljen znani palestinski politik »tretje poti« in nekdanji minister Mustafa Barguti. Grk je pristavil, da je bila Livnijeva ena izmed redkih političark, ki je zagovarjala rešitev dveh držav. »Ker smo člani varnostnega sveta in ker imamo Blejski strateški forum, je prav, da imamo razpravo o Gazi. In ker jo imamo, je prav, da je vključujoča in slišimo glasove ljudi, ki bodo po koncu vojne morali živeti drug ob drugem,« je še dejal Grk.
Civilna družba stopnjuje pritisk
Zahteve po umiku vabila je s pozivom državnemu tožilstvu in policiji, naj zoper Cipi Livni uvedejo kazenski postopek zaradi vojnih hudodelstev, nadgradilo še osem civilnodružbenih organizacij oziroma gibanj. Zahtevo utemeljujejo z načelom univerzalne jurisdikcije, ki državam omogoča pregon oseb zaradi zločinov proti človeštvu.
Predlagatelji pregona pojasnjujejo, da je v operaciji Vlivanje železa izraelska vojska v 22 dneh med decembrom 2008 in januarjem 2009 ubila 1166 prebivalcev Gaze ter uničila domove več kot 100.000 ljudem. »Univerzalna jurisdikcija omogoča pregon oseb, odgovornih za kazniva dejanja, storjena kjer koli na svetu, ki zadevajo interese Republike Slovenije in mednarodne skupnosti. Gre za načelo mednarodnega kazenskega prava in zavezo držav, da se osebe, odgovorne za najhujša hudodelstva, preganja v vseh državah – ne glede na to, kje so bila hudodelstva izvršena. Slovenski organi pregona so tovrstna dejanja dolžni preganjati po uradni dolžnosti,« so zapisali pobudniki.
Na BSF spet močna zasedba
V mnogočem je tokratni forum vendarle podoben prejšnjim. Znova bo osrednja okrogla miza panel voditeljev, na katerem pa pričakujejo le tri premierje: slovenskega Roberta Goloba, hrvaškega Andreja Plenkovića in predsednika albanskega vlade Edija Ramo. Ena izmed osrednjih gostij bo predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki bo na vrhu predvidoma predstavila program nove komisije. Močna bo tudi zasedba ruske opozicije. Na vrh prihajajo vdova pokojnega Alekseja Navalnega Julija Navalna, ki bo prejela nagrado BSF, nekdanji šef kabineta Navalnega Leonid Volkov ter znani disident in šahovski velemojster Garij Kasparov. Znova se bo vrha udeležila močna zasedba zunanjih ministrov z Balkana in posebni odposlanec EU za to območje Miroslav Lajčak.
