Na vrhu voditeljev dvajsetih največjih svetovnih gospodarstev G20 v Riu de Jaineru so sodelujoče države skupaj z EU in Afriško unijo sprejele deklaracijo, v kateri so se zavzele za boj proti lakoti in za učinkovito obdavčitev milijarderjev. Napovedale so tudi uvedbo svetovnega sistema, ki bo najbogatejšim preprečeval izogibanje davkom. Gre predvsem za ideje gostitelja vrha, brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve, ki je glede tega dela deklaracije lahko zadovoljen. Za velik uspeh si lahko šteje tudi, da je 82 držav sveta pripravljenih sodelovati v »koaliciji proti lakoti«, za katero je dal pobudo. Na koncu je svoj podpis primaknil tudi skrajno desni argentinski predsednik Javier Milei, ki se je dolgo upiral, deloma zato, ker se ima za nasprotnika levosredinskega Lule. V deklaraciji pa se je Milei distanciral od zahteve po »omejitvi svobode izražanja na družbenih omrežjih« in ideje »o večji vlogi države v boju proti lakoti«, ker naj bi bila v boju proti revščini »učinkovita samo kapitalizem in svobodni trg«.
Glede Ukrajine je deklaracija pričakovano splošna in navaja, da udeleženke vrha »pozdravljajo vse pomembne in konstruktivne pobude, ki bi lahko vodile do vseobsežnega, pravičnega in trajnega miru«. V G20 so namreč tako vse velike zahodne države kot Rusija ter Kitajska. Glede Gaze in Libanona pa pozivajo k trajnemu premirju.
Zakaj je G20 v Riu neuspešen?
Vrh G20 v Riu pa je neuspešen, ker ni dosegel rezultatov na najbolj problematičnem področju, to je v boju proti podnebnim spremembam. Članice G20 so odgovorne za 80 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. V skupni deklaraciji sicer poudarjajo »nujnost, da se poveča podnebno financiranje«, a to je prazno besedičenje, saj ni določeno, kdo naj prispeva in koliko. Prav tako v Riu niso podprli zavez o prehodu s fosilnih goriv na obnovljive vire energije, ki so jih sprejeli lani na vrhu COP28 v Dubaju. Tudi v Bakuju, kjer zdaj poteka COP29, po enem tednu pogajanj ni preboja, ko bi se morale bogate države z revnejšimi dogovoriti o financiranju prilagajanja podnebnim spremembam.
Mnogi so pričakovali, da bo ravno G20, ki bi moral prinašati konstruktiven dialog med pomembnimi državami bogatega severa in predstavniki oziroma zagovorniki revnejšega juga (članici G20 sta tudi Južna Afrika in Indonezija), dosegel preboj z navajanjem konkretnih številk v milijardah dolarjev, ki bi jih morale bogate države letno prispevati za soočanje z naravnimi katastrofami v revnih predelih sveta, kar bi pozitivno vplivalo tudi na sklepe COP29, ki se končuje v petek. Očitno bogate, predvsem zahodne države nočejo popraviti škode, ki so jo povzročile revnejšim državam, ker so z industrializacijo in množično uporabo prevoznih sredstev na fosilna goriva krive za veliko večino izpustov toplogrednih plinov v zadnjih 150 letih. Podnebne spremembe pa so najbolj prizadele tretji svet.
Brez Putina in z mislijo na Trumpa
Vrh G20, ki se je končal včeraj, pa je bil na neki način že vnaprej obsojen na neuspeh, ker na njem ne sodelujeta ruski predsednik Vladimir Putin in novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki bo posle prevzel čez dva meseca. Vsi so bili v Riu z mislijo na Trumpa. Predvsem se sprašujejo, ali bo res sprožil trgovinsko vojno, saj napoveduje dvig carin, v menjavi s Kitajsko celo za 60 odstotkov.
Eno od zanimivih srečanj ob robu vrha je bilo v torek, ko sta se sestala francoski predsednik Emmanuel Macron in kitajski voditelj Xi Jinping. Zdi se, da poskuša Macron izkoristiti nezadovoljstvo Pekinga zaradi tesnejšega sodelovanja med Rusijo in Severno Korejo.
