»Situacija se umirja,« je naše severne sosede in zlasti prebivalce Spodnje Avstrije razveselil meteorolog Manuel Oberhuber v nastopu na večernih poročilih ZiB 2. Napovedal je, da se bodo tudi zadnji hudi nalivi v Spodnji Avstriji umirili, v naslednjih dneh se bo umiril tudi veter, temperature se bodo dvignile.
Horrific video of #flooding in Lądek-Zdrój (Kłodzko), Poland
— Irene (@irene_makarenko) September 16, 2024
Central Europe is experiencing massive flooding caused by the prolonged heavy rains and strong winds by Cyclone Boris. The disaster has already claimed 7 lives in Austria, Poland and Romania, 4 missing in Czech Republic https://t.co/Ghd7oyQdLA pic.twitter.com/XthKi3sFVl
Čeprav se vreme umirja, posledice ciklona Boris ostajajo. V Spodnji Avstriji so zaprli več kot 200 cest in evakuirali prebivalce 1800 stavb. Prekinjena je bila tudi dobava električne energije. V zadnjih dneh lokalno padlo do 370 litrov dežja na kvadratni meter, kar je nekajkratna običajna mesečna vrednost. V avstrijski prestolnici imajo še vedno težave z javnim prevozom.
Na Hrvaškem se pripravljajo na naraslo Donavo
Poplavni val se z rečnim tokom medtem še naprej širi po strugah naraslih rek. Na Hrvaškem pričakujejo, da jih bo vrhunec poplavnega vala dosegel v začetku prihodnjega tedna. Protipoplavno zaščito krepijo predvsem na Muri, Dravi in Donavi. Najbolj bo po napovedih pristojnih služb narasel vodostaj Donave.
Generalni direktor državnega podjetja za upravljanje z vodnimi viri Hrvatske vode Zoran Đuroković je davi za Hrvatski radio zagotovil, da se na Hrvaškem ne bodo ponovili prizori iz nekaterih evropskih mest. Ob vhodu Donave iz Madžarske v Hrvaško, pri kraju Batina na skrajnem vzhodu države, bo vodostaj Donave po trenutnih ocenah znašal 7,5 metra. Đuroković je napovedal, da bodo protipoplavno zaščito na Donavi dvignili na več kot 775 centimetrov, kolikor je leta 2013 znašal eden od najvišjih vodostajev te reke na Hrvaškem.
Stanje na Muri in Dravi je po njegovih besedah sicer dobro. Izpostavil je, da hujših pretokov tam ne bo in da bodo dvakrat manjši kot avgusta lani. Takrat so se na severu Hrvaške po obilnem deževju in zaradi poplavnega vala iz Slovenije spopadali z naraslo Muro in Dravo.
Kłodzko, Poland.
— Met4Cast. (@Met4CastUK) September 16, 2024
Street view image before yesterday’s flood and a photo taken today of the aftermath. Devastating. pic.twitter.com/AgG1GJhm3E
Število smrtnih žrtev narašča
Sinoči so v Avstriji poročali že o četrti smrtni žrtvi. V nedeljo je življenje izgubil gasilec, v ponedeljek so potrdili še tri mrtve prebivalce prizadetih območij. V Romuniji so doslej potrdili sedem žrtev, na Poljskem pet, med drugim kirurga, ki se je vračal domov iz evakuirane bolnice in se je utopil v poplavljenem mestu Nisa. Na Češkem so umrle tri osebme, tudi novinarka lokalnega radia. Številni so še naprej pogrešani, zato se zna črna statistika v naslednjih dneh še poslabšati.
Chisinău, Moldova
— Visegrád 24 (@visegrad24) September 16, 2024
The floods in Central Eastern Europe continue pic.twitter.com/6K4hHUCBS8
Evakuacije prebivalcev
V Avstriji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Romuniji in na Madžarskem so morali več tisoč ljudi evakuirati iz njihovih domov. Samo na Češkem je moralo domove zapustiti okoli 12.000 ljudi. Narasle vode so rušile jezove, poplavile ceste, prekinile oskrbo z elektriko, v nekaterih mestih so bile poplavljene celotne četrti, nekateri kraji pa so bili povsem odrezani od preostalega sveta.
Poljske oblasti so odredile tudi evakuacijo prebivalcev mesta Nisa in v pomoč lokalnim oblastem napotile 4900 vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tudi na Češkem so na pomoč napotili vojsko. Prebivalce v najbolj prizadetih regijah na severovzhodu Češke bodo vojaški helikopterji oskrbovali s pitno vodo in hrano. Do konca oktobra naj bi civilnim oblastem pomagalo do 2000 vojakov, je na omrežju X sporočila obrambna ministrica Jana Černochova.
Poljski premier Donald Tusk je na prizadetih območjih razglasil stanje naravne katastrofe, madžarski premier Viktor Orban pa je tudi že odpovedal vse svoje mednarodne obveznosti. Tusk je ob tem napovedal milijardo zlotov (234 milijonov evrov) pomoči za žrtve poplav na jugozahodu Poljske. V Avstriji bo po besedah kanclerja Karla Nehammerja iz sklada za odpravo posledic naravnih nesreč sprva na voljo 300 milijonov evrov. Obseg pomoči bodo po njegovih besedah po potrebi povečali.
V nemški zvezni deželi Saška zaskrbljeno pričakujejo poplavni val iz Češke. V Dresdnu je vodostaj Labe več kot štirikrat višji od običajne višine 1,4 metra. Danes naj bi še naraščal in presegel mejo šestih metrov. Med stoletnimi poplavami leta 2002 je znašal 9,4 metra.
Narašča tudi vodostaj Donave v Bratislavi. V središču slovaške prestolnice je malo po polnoči dosegel 963 centimetrov, medtem ko je kraj Devin zaradi poplav odrezan od sveta, poroča slovaški portal The Slovak Spectator.
Opozorilo slovenskim državljanom
Nekatere države so že izrazile željo za pomoč Evropske unije. Na njihove prošnje se bo po navedbah slovenske vlade brez oklevanja odzvala tudi Slovenija. Madžarsko predsedstvo Sveta EU je medtem že sprožilo evropski mehanizem za odzivanje v krizi (IPCR), so sporočili iz Budimpešte.
Residents of several areas of Poland and the Czech Republic rushed to evacuate after the worst flooding in over two decades left a trail of destruction and a rising number of deaths in the region https://t.co/5Paslf7ctM pic.twitter.com/dVTRJFCaf4
— Reuters (@Reuters) September 16, 2024
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je danes izdalo opozorilo slovenskim državljanom, namenjenim na ogrožena območja, naj so posebej previdni in upoštevajo navodila lokalnih organov.
