Kot predpogoj za dolgo pričakovane in nujne reformne posege v hrvaški javni zdravstveni sistem je minister za zdravje Vili Beroš v začetku tedna napovedal, da bodo z novim letom vse županijske in splošne bolnišnice, ne pa tudi specialne, znova postale državne. Nato bo stekel postopek prenosa ustanoviteljskih pravic, da bi lahko s prvim aprilom prihodnje leto imenovali ravnatelje in upravne svete bolnišnic, v katerih bo imela večino država, ne pa več regionalna ali lokalna samouprava.
Zagreb v presojo ustavnosti
Ključno novost zdravstvene reforme naj bi prinesel novi zakon o zdravstveni dejavnosti, katerega osnutek so pred kratkim predstavili v zdravstveni zbornici. Odločitvi vlade, ki jo vodi HDZ, se najbolj upira mesto Zagreb, kot tudi ostali lastniki bolnišnic v regionalni in lokalni samoupravi, kjer je na oblasti največkrat opozicija, ki nezadovoljstvo z Berošovimi predlogi upravičuje s tem, da so vložili zajeten denar v zdravstvene ustanove, ustanovljene na svojem območju.
Predvidenih sprememb obstoječega sistema bolnišnic si med prvimi ne želijo v mestni upravi Zagreba, ki je napovedala oceno ustavnosti vladne odločitve. Vsi se sicer zavedajo, da so nujne korenite reforme sistema, ki je obremenjen s finančnimi izgubami, pomanjkanjem zdravnikov in drugega medicinskega osebja ter neverjetno dolgimi čakalnimi dobami, neučinkovit in nevzdržen.
Minister Beroš meni, da so potrebne organizacijske in finančne poteze, da bi izboljšali hrvaško javno zdravstvo, predvsem pa rezultate zdravljenja. Med pomembnimi koraki je poenotenje javnih naročil v bolnišnicah, ki jih nameravajo z obstoječih 50 odstotkov skupnih javnih naročil zvišati na 85 odstotkov do leta 2026.
Bolnišnic naj ne bi ukinjali
Beroš sicer priznava, da nekatere županije in mesta dobro upravljajo bolnišnice in da najbolje poznajo potrebe v svojem okolju, a dodaja, da je treba gledati širšo sliko. Meni, da je preoblikovanje javnega zdravstva nujno, ker sistem s 63 bolnišnicami za manj kot štiri milijone prebivalcev v sedanjih razmerah ni vzdržen. Čeprav ocenjuje, da je bolnišnic preveč, trdi, da jih ne bodo ukinjali. Pojasnil je, da so bolniške postelje v posameznih splošnih in županijskih bolnišnicah zapolnjene od 20- do 50-odstotno, na drugi strani pa primanjkuje dejavnosti, kot sta paliativna oskrba in bolniška oskrba kroničnih bolnikov.
Kot enega od reformnih korakov, ki naj bi zagotovili boljše rezultate zdravljenja, je navedel oblikovanje centrov odličnosti, v katerih bodo združene materialne, tehnične in kadrovske zmogljivosti. Kot je pojasnil, ni dobro, da vrhunski kirurg enkrat ali dvakrat na mesec operira tumor v majhni županijski bolnišnici, namesto da bi lahko skrbel za več bolnikov in vsak dan izboljševal rezultate zdravljenja v centrih odličnosti.
