ZN so vlade držav po svetu posvarili, naj bodo pripravljene. »Napoved El Nina je znak vladam po vsem svetu, da se pripravijo na omejevanje njegovih posledic na zdravje ljudi, ekosisteme in gospodarstva,« je sporočil generalni sekretar WMO Petteri Taalas.
Razmere, značilne za pojav El Nino, so v Tihem oceanu prisotne prvič po nekaj letih, je sporočila WMO. Po navedbah meteorološke organizacije se je povprečna mesečna temperatura v vzhodnem delu pacifiške regije od februarja do sredine junija povzpela z 0,44 stopinje Celzija pod dolgoletnim povprečjem na 0,9 stopinje Celzija nad povprečjem.
Z 90-odstotno gotovostjo bo El Nino prevladoval v drugi polovici letošnjega leta, obsega njegove pojavnosti pa še ni mogoče določiti, so ocenili pri WMO in ob tem izrazili skrb, da bi se lahko posledice podnebnih sprememb še poslabšale zaradi dodatnih učinkov segrevanja.
Posledice pojava bodo najbolj občutne v letu po njegovem začetku, pričakovati pa je, da bo El Nino dosegel vsaj zmerno moč, so ocenili po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
»Začetek El Nina bo močno povečal verjetnost podiranja temperaturnih rekordov in sprožil bolj ekstremno vročino v mnogih delih sveta in v oceanu,« je dejal Taalas.
Na posledice so opozorili tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), kjer se po besedah direktorice za javno zdravje in okolje Marie Neire bojijo širjenja bolezni, ki se prenašajo z vodo, kot je kolera, pa tudi bolezni, ki jih prenašajo komarji, kot sta malarija in denga, ter nalezljivih bolezni, kot sta meningitis in rdečke.
Pred El Ninom je junija sicer že posvarila Ameriška nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Vpliv vremenskega pojava El Nino naj bi se nadaljeval vse do pomladi leta 2025, ko bo njegov vpliv popustil, v tem času pa lahko podre prizadevanja sveta za omejitev segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija, so junija dejali ameriški meteorologi.
El Nino je naravni pojav, povezan s segrevanjem temperature površinskih plasti vode osrednjega in vzhodnega dela Tihega oceana ob ekvatorju.
Značilno je, da povzroči več padavin v nekaterih delih Južne Amerike, na jugu ZDA, na Afriškem rogu in v srednji Aziji. Po drugi strani pa lahko povzroči hudo sušo v Avstraliji, Indoneziji, nekaterih delih južne Azije ter v srednji Ameriki.
Zaradi toplejše vode se okrepijo tropski cikloni v Tihem oceanu, po drugi strani pa El Nino zavira njihovo nastajanje na območju Atlantika.
Od leta 2020 pa je na svetovno podnebje vplivala nenavadno dolga La Nina - hladen vremenski pojav, nasproten El Ninu, ki se je končal v začetku letošnjega leta. Kljub hladnejšim vremenskim posledicam skoraj štiri leta trajajoče La Nine je bilo po podatkih Združenih narodov zadnjih osem let najtoplejših v zgodovini. Brez La Nine bi bilo globalno segrevanje še hujše.
