V Skopju so danes, ko ga je obiskala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, že enajsti dan potekali množični protesti proti »bolgarizaciji Makedonije«, h kateri naj bi vodil francoski predlog kompromisa med zahtevami Bolgarije in pričakovanji Severne Makedonije. Von der Leynova je prišla, da bi v sobranju, kot se imenuje severnomakedonski parlament, prepričala poslance, naj sprejmejo predlog Pariza, po katerem bi Bolgarija umaknila veto na začetek pristopnih pogajanj Severne Makedonije za članstvo v EU, v Skopju pa bi sprejeli nekatere zahteve Sofije.
Vladna večina, v kateri so poleg socialdemokratov še albanske stranke, (sicer nerada) sprejema francoski predlog, ker naj bi vendarle varoval makedonski jezik in druge nacionalne interese, kot trdi socialdemokratski premier Dimitar Kovačevski. V sobranju bo najbrž sprejela večji del predloga, nima pa potrebne dvotretjinske večine, da bi v ustavo vnesla bolgarsko manjšino, kar je tudi del francoskega kompromisa.
V VMRO-DPMNE in Levici, ki sta glavni opozicijski stranki, podpirajo proteste, ker menijo, da se francoski predlog ne razlikuje od bolgarskih zahtev in ne varuje makedonskega jezika in identitete. Trdijo, da od Severne Makedonije zahteva revizijo zgodovinopisja, tako da bi morali, na primer, v zgodovinskih učbenikih bolgarsko okupacijo med drugo svetovno vojno označevati kot »upravo«. Voditelj desne nacionalistične VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski, ki vodi opozicijo, tudi trdi, da francoski predlog ne odpravlja možnosti nadaljevanja bolgarske blokade.
Razočaranje je razumljivo
Von der Leynova je v sobranju med drugim dejala: »Prepričani smo, da je to zgodovinsko pomembna odločitev. A samo na vas je, da se odločite. Gre za pot (v EU), ki ste jo sami izbrali, tudi z razvijanjem demokracije. Če boste sprejeli francoski predlog, bo do medvladne konference (o začetku pogajanj) prišlo v nekaj dneh.« Obljubila je, da se bo evropska komisija takoj lotila priprav na pristopna pogajanja. Dejala je, da francoski predlog varuje makedonsko kulturo in jezik. Celo sama hoče biti porok za to.
Dejala je tudi, da razume razočaranje Makedoncev, ker po prespanskem sporazumu z Grčijo leta 2018 ni prišlo do pristopnih pogajanj (takrat jih je preprečila prav Francija z zahtevo po novi metodologiji pristopnega procesa). Med njenim govorom pa so nekateri opozicijski poslanci nosili transparente z napisom: »Ne ultimatu.« Celo prekinjali so jo, kot so to nekajkrat storili tudi poslanci vladne večine z aplavzi.
Nedavno sta se tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz obrnila na javnost v Severni Makedoniji, naj sprejme francoski predlog, ki ga podpirajo tudi ZDA.
Sofija hvali predlog Pariza
Z bolgarskega zunanjega ministrstva pa so v sredo uradno protestirali zaradi »sovražnih nastopov« na protestih v Skopju v trenutku, ko naj bi si vladi obeh držav prizadevali za konstruktiven dialog. Bolgarski premier v odstopu Kiril Petkov je pred tem v intervjuju za bolgarsko televizijo pohvalil francoski predlog in Severno Makedonijo pozval, naj ga sprejme. »Bilo bi strašno, če bi Albanija lahko nadaljevala proces vključevanja v EU, Severna Makedonija pa ne,« je dejal.
Odkar je Petkov lani postal premier, sicer vodi podobno politiko kot prej dolgoletni nacionalistični premier Bojko Borisov, ki od novembra 2020 onemogoča pristopna pogajanja Severne Makedonije z zahtevo, da Skopje sprejme bolgarska stališča, po katerih sta bila makedonski jezik in identiteta »skonstruirana v jugoslovanskem totalitarizmu«. V resnici je makedonski narod, ločen od bolgarskega, nastajal že pred Titovim spodbujanjem makedonske nacionalne zavesti.
