Danes se je naglo odvijala evropska komisarska saga, ki bo že jutri pozno zvečer vsaj pred notranjepolitičnim zaključkom. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je z današnjo predstavitvijo celotne komisarske ekipe, v katero je vključila tudi Marto Kos in njej dodeljen resor za širitev s pristavkom, da postopek njenega potrjevanja v Sloveniji še ni končan, omogočila začetek poteka komisarske sage. Njeno drugo dejanje je bilo, da je predsedniku odbora za evropske zadeve Francu Brezniku poslala zahtevano pismo, ki ga je v začetku septembra naslovila na premierja Goloba in v katerem je sporočila, da Tomaž Vesel ne uživa njenega zaupanja. Po prejemu tega pisma, iz katerega je sicer razvidno, da je von der Leyen podvomila o Veselovi kompetentnosti, je Breznik za sredo zvečer sklical sejo odbora, na kateri se bo predstavila Marta Kos. Po tem jo bo vlada lahko še enkrat potrdila in obvestilo o tem poslala v Bruselj, kar bo omogočilo začetek priprav na zaslišanja kandidatov v evropskem parlamentu.
Marti Kos je von der Leyen namenila celoten resor za širitev, vključno z Vzhodnim partnerstvom in zagotavljanjem pomoči Ukrajini. V minulih tednih se je sicer špekuliralo, da bi slovenski kandidat utegnil dobiti zgolj širitveni resor za balkanske države, kar pa se je nazadnje izkazalo kot napačno, von der Leyen se namreč ni odločila za tovrstno drobitev resorja. Ker je širitev EU na Balkan ena izmed slovenskih zunanjepolitičnih prioritet – še posebej močno je to politiko zagovarjala Golobova vlada, v njej pa najbolj zunanja ministrica Tanja Fajon – je dobljeni resor zagotovo v slovenskem interesu.
Premier Golob je danes ocenil, da gre za zgodovinski met Slovenije. Vesela je bila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki so jo sicer v številnih poznavalskih krogih prej kot Marto Kos videli na tem položaju, povezanim s širitvijo Unije. »Ponosen sem na Slovenijo, rad bi se zahvalil tudi vsem prejšnjim vladam, predvsem pa vsem državljankam in državljanom. Dodana vrednost, ki jo prinašamo v ta resor, je naša zgodba o uspehu zadnjih 20 let,« je ocenjeval Golob, ki pa danes ni odgovarjal na novinarska vprašanja.
Robert Golob se je tako zagotovo izognil vprašanjem o dogovarjanjih za komisarsko mesto Marte Kos z Ursulo von der Leyen. Iz pisma predsednice evropske komisije, ki ga je nemudoma objavil predsednik SDS Janez Janša na svojem profilu na omrežju X, je razvidno, da je predsednica komisije hotela novega kandidata (ne izrecno ženske, čeprav je bil kontekst časa iskanje kandidatk), ker Vesel ni izpolnjeval kriterijev kompetentnosti. Prav tako je v pismu namignila, da bi lahko naslednji kandidat oziroma kandidatka imel(a) zgolj diplomatske izkušnje, da bi ustrezal(a) kriterijem kompetentnosti. To je bil očiten namig, da je sprejemljiva tudi Marta Kos, ki naj bi jo Golob uradno poklical šele po Veselovem odstopu.
V zvezi z umikom Tomaža Vesela je vodja odbora DZ za evropske zadeve Franc Breznik predsednika vlade obtožil laganja, češ da je zdaj jasno, da Vesel ni odstopil sam, ampak ga je predsednica evropske komisije zavrnila. Podobno je menil prvak SDS Janez Janša. Po njegovi oceni je izbira slovenske komisarske kandidatke Marte Kos strel v koleno, pismo, ki ga je iz Bruslja poslala Ursula von der Leyen, pa naj bi po njegovih besedah nastalo v Ljubljani. »Zdaj pa vidimo, da je bil zavrnjen s strani predsednice evropske komisije, in to z nekim besedilom, ki je zelo verjetno nastalo v Ljubljani. Zakaj? Ker je koalicija še nekaj dni prej sprejela stališče, da trdno stoji za nekim kandidatom, a zelo verjetno Golob koaliciji ni povedal, kakšna kupčkanja potekajo v ozadju,« je dejal Janša.
Ne bo med najpomembnejšimi
Marta Kos med šestindvajsetimi komisarji ne bo med najpomembnejšimi šestimi izvršnimi podpredsedniki komisije. Ta mesta je Ursula von der Leyen večinsko podelila ženskam. Še na predstavitvi komisarskih kandidatov se je pridušala, da bi bilo žensk ob najprej poslanih kandidaturah v novi komisiji samo 22 odstotkov. Toda nato ji je v dogovoru z voditelji držav članic uspelo ta delež dvigniti na 40 odstotkov oziroma dobiti 11 komisarskih kandidatk. S tem še vedno ni bila povsem zadovoljna, rekoč, da ostaja še veliko dela.
Cilj njene druge komisije bo v prihodnjih petih letih zagotoviti večjo varnost, konkurenčnost in gospodarsko rast Evropske unije. »Celoten komisarski kolegij je zavezan konkurenčnosti,« je dejala Ursula von der Leyen in poudarila, da si bo njena ekipa prizadevala za »vzpostavitev konkurenčnega, razogljičenega in krožnega gospodarstva s pravičnim prehodom za vse«.
Njeni najtesnejši sodelavci bodo prav izvršni podpredsedniki komisije, med katerimi pa ni niti enega od dosedanjih komisarjev, ki so jih države ponovno predlagale v komisarsko ekipo. Španka Teresa Ribera bo vodila resor za čisto, pravično in konkurenčno tranzicijo, Finka Henni Virkunen za tehnično suverenost, varnost in demokracijo, Francoz Stéphane Séjourné se bo ukvarjal z blagostanjem in industrijsko strategijo, Estonka Kaja Kallas bo vodila evropsko zunanjo politiko, Romunka Roxana Minzatu se bo ukvarjala z ljudmi, znanjem in pripravljenostjo, najspornejši komisarski kandidat za levosredinski politični prostor, Italijan Raffaele Fitto, pa bo kot zadnji izvršni podpredsednik odgovoren za kohezijo in reforme.
Marta Kos prevzema resor od madžarskega komisarja
Slovenska kandidatka bo odgovorna za širitveni resor EU, vzhodno sosedstvo in pomoč Ukrajini. Ob Balkanu to pomeni še usmeritev na Kavkaz in Ukrajino, torej na nevralgične točke Evropske unije v zadnjih in prihodnjih letih. Podoben resor je v prvi komisarski ekipi Ursule von der Leyen pripadel Madžaru Oliverju Varhelyu, ki pa je bil zaradi svoje pristranskosti in podcenjujočega odnosa do evropskih poslancev deležen številnih kritik v evropskem parlamentu.
Von der Leynova od Marte Kos pričakuje, da bo upoštevala, da se vsako državo, kandidatko za članstvo v EU, ocenjuje glede na njen napredek pri izpolnjevanju meril za pridružitev. Kosova bo zadolžena tudi za regionalno povezovanje, dobrososedske odnose, spravo in reševanje dvostranskih sporov – tudi pri dialogu med Beogradom in Prištino, strategiji za Črno morje in podpori držav južnega Kavkaza.
Kot pojasnjuje dr. Sabina Lange, predavateljica na inštitutu EIPA, je Slovenijo širitev deklarativno vedno zanimala, ima tudi ekspertizo in mrežo na vseh ravneh, od delovne do najvišjih ravni politike. »Prek članstva v varnostnem svetu ZN lahko okrepi tudi sicer že tradicionalno močne vezi z Veliko Britanijo in ZDA na območju zahodnega Balkana ter naveže stik v zvezi z vzhodnimi državami kandidatkami,« pravi Sabina Lange. Kot opozarja, je za Slovenijo po Lenarčičevem portfelju sedaj širitveni resor drugič zapored nezakonodajni portfelj, kar s seboj prinaša določeno grožnjo. »Velika večina pogojev, v katerih deluje naše gospodarstvo in se razvija naš način življenja ter oblikujejo naše svoboščine, se določi prek predlogov v komisiji in zakonodajnih pogajanjih. Za zagotavljanje slovenskih interesov v celotnem spektru delovanja EU bo treba poskrbeti prek skrbnega, strateškega, zgodnjega in vsebinskega povezovanja med vlado v prestolnici, stalnim predstavništvom Slovenije v Bruslju, kabinetom komisarke, nekaterimi posamezniki na ključnih mestih v EU-institucijah, stroko in slovenskimi parlamentarci,« je poudarila.
(KOMENTAR) Na vrtiljaku evropske kadrovske (ne)transparentnosti
Ostali kandidati:
