Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je preložila svoj odhod v New York na zasedanje generalne skupščine OZN, da je lahko danes skupaj z italijansko premierko Giorgio Meloni za tri ure obiskala otok Lampedusa, kjer so pretekli teden zabeležili nov velik prihod migrantov iz Afrike. Našteli so jih prek 7000, kar je več, kot je stalnih prebivalcev otoka. Slednji so premierko in predsednico evropske komisije pričakali s kratko blokado diplomatske povorke in z opozorili o nevzdržnosti razmer tako zanje kot za migrante. Teh razmer von der Leynova očitno ni videla v pravi razsežnosti, saj so po poročanju italijanskih medijev pred njenim prihodom večino migrantov premestili in počistili sprejemni center, kjer so se v minulem tednu dogajali kaotični prizori. Pravzaprav se odvijajo že leta, saj je Lampedusa prva postaja za velik del migrantov iz Afrike.
O kopernikanskem obratu
Za Melonijevo predstavlja dogajanje na dvajset kvadratnih kilometrov velikem otoku politični glavobol, saj je pred zmago na lanskih parlamentarnih volitvah obljubljala učinkovitejše ukrepe proti migracijam, zdaj pa ji na levem polu očitajo popoln neuspeh. Bivši premier Matteo Renzi pravi, da »so obljubljali, da bodo ustavili ladje in zaprli pristanišča, pa so namesto tega zaprli oči«. Tema je v Italiji vroča, danes bodo o migracijah in stanju na Lampedusi razpravljali v največji opozicijski demokratski stranki. Vodja desne koalicijske Lige, Matteo Salvini, je medtem zanikal razkole v vladi o migracijah, ko je danes na severu Italije gostil francosko desničarko Marine Le Pen.
Melonijeva se brani pred kritikami in pravi, da je v EU dosegla »kopernikanski obrat«, ker da zdaj ni več v ospredju vprašanje, kako prerazporediti migrante med članicami, ampak kako ustaviti njihov prihod. Ena od potez v tej smeri je julijski dogovor EU pod taktirko Italije in Nizozemske s Tunizijo o preprečevanju odhodov migrantov proti Evropi, ki pa v praksi še ni zaživel, ampak se število prihodov povečuje. Melonijeva tudi zato predlaga še strožje ukrepe. Prejšnji teden je govorila o pomorski blokadi Severne Afrike.
S pogledom na volitve?
Von der Leynova je med kratkim obiskom zatrdila, da »Italija lahko računa na Evropo« ter da »bomo mi odločali, kdo pride v Evropo, ne tihotapci«. Napovedala je načrt v desetih točkah za pomoč državi. Med njimi sta pospešitev postopkov za vrnitev migrantov, ki ne dobijo azila, v matične države ter, v skladu s prepričanji italijanske premierke, preprečevanje odhodov ljudi iz njihovih držav s sodelovanjem s tamkajšnjimi oblastmi. Načrt predvideva okrepljeno delovanje mejne agencije Frontex, tudi z nadzorom v Sredozemskem morju, a tudi podporo solidarnostni shemi, kar je za uradni Rim neučinkovit mehanizem. Vprašanje je, s koliko oprijemljivimi rezultati lahko postreže načrt komisije, ki koraka k izhodnim vratom pred evropskimi volitvami prihodnje leto. Eno od odprtih vprašanj pred volitvami pa je tudi morebitno sodelovanje evropske ljudske stranke von der Leynove in evropskih konservativcev in reformistov, ki se bodo na volitvah verjetno precej okrepili. Člani slednjih so tudi Bratje Italije Giorgie Meloni.
