Samo enkrat v več kot osemdesetih letih se je zgodilo, da je stranka, ki ima predsednika v Beli hiši, na volitvah sredi njegovega prvega mandata povečala število kongresnikov in senatorjev. Pa še to je bilo leta 2002 v posebnih okoliščinah po terorističnih napadih. Čez slab mesec dni se Demokratska stranka, ki ima zdaj v Beli hiši Joeja Bidna, temu trendu na vmesnih kongresnih volitvah očitno ne bo izognila. Kaže, da bo izgubila večino v predstavniškem domu kongresa, ima pa dobre možnosti, da ohrani večino v senatu.

Napovedujejo se
kongresne preiskave

V predstavniškem domu bodo 8. novembra za dve leti volili vseh 435 kongresnikov in predvolilne analize trenutno kažejo, da se bo razmerje postavilo na glavo. Demokrati imajo zdaj 221 kongresnikov, republikanci 214. Če se bodo napovedi uresničile, se bosta številki med strankama približno obrnili. Zares neodločenih je kakšnih 28 sedežev, republikanci pa imajo 70 odstotkov možnosti, da osvojijo večino, kaže projekcija portala FiveThirtyEight. Če se to zgodi, bo Bidnu v drugi polovici mandata znatno težje doseči potrditev opaznejše zakonodaje, obenem se bodo odprla vrata republikanskim kongresnim preiskavam, denimo o ravnanju predsednikovega sina Hunterja v Ukrajini in drugod. To se že napoveduje in ne bi bilo presenečenje, sploh ne po dveh ustavnih obtožbah proti republikanskemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki ju je sprejela demokratska večina.

V stočlanskem senatu kaže drugače. Trenutno ima vsaka stranka po petdeset sedežev, zato imajo večino demokrati, saj odločilni glas odda predsedujoča senatu, podpredsednica Kamala Harris. Letos za šestletni mandat volijo 35 senatorskih sedežev, od teh jih 21 zdaj zasedajo republikanci, 14 pa demokrati. Res tesnih tekem je le peščica. Ker bodo demokrati republikancem očitno prevzeli sedež v Pensilvaniji, morajo republikanci za osvojitev večine demokratom prevzeti dva sedeža. Največ pozornosti je usmerjene v tesni tekmi v Georgii in Nevadi. V Georgii je republikanski kandidat Herschel Walker, nekdanji igralec ameriškega nogometa, zašel v težave zaradi trditev nekdanje partnerice, da ji je plačal za splav, sam pa med kampanjo zagovarja njegovo prepoved. V Nevadi aktualno demokratsko senatorko Catherine Cortez Masto izziva republikanec Adam Laxalt, vodja Trumpove kampanje v tej zvezni državi leta 2020. Če bi demokrati obdržali večino v senatu, bi jim to med drugim omogočilo kadrovanje na zveznih sodiščih mimo republikancev, najpomembnejše pa bi bilo, če bi se odprl kak sedež na vrhovnem sodišču.

Ekonomija glavna tema,
splav zelo pomembna

Pravzaprav je presenetljivo, da imajo demokrati možnost ohranitve večine v senatu. Delo predsednika Bidna podpira le 40 odstotkov vprašanih (poleti je bilo takšnih še manj), predvsem pa Američane tarejo ekonomska vprašanja, ki so za večino volilcev najpomembnejša. Toda demokrati so pospešek očitno dobili drugje – v junijski odločbi vrhovnega sodišča, ko je razveljavilo pravico do splava na zvezni ravni. To in potem še hitenje republikancev z omejevanjem ali prepovedjo splava v veliko zveznih državah je spravilo na noge privržence demokratov, ženske in tudi mnoge sredinske volilce. Zgovorno je, da so projekcije omenjenega portala republikancem junija, pred odločbo vrhovnega sodišča, dajale 60 odstotkov možnosti za osvojitev večine v senatu, zdaj pa jim dajejo 34 odstotkov (za 15 odstotnih točk se je v tem času zmanjšala tudi njihova možnost, da osvojijo večino v predstavniškem domu). Poleg vprašanja splava demokrati v kampanji izpostavljajo tudi nekatere Bidnove ukrepe, kot je delni odpis študentskih dolgov.

Republikanci poleg šibke ekonomije zelo izpostavljajo kriminal, ki se je znatno povečal, demokratom pa ob tem očitajo ideje o zmanjšanju sredstev za policijo. Ti predlogi so se sicer pojavili med protesti po smrti temnopoltega Georgea Floyda med policijsko aretacijo v Minneapolisu maja 2020.

Demokrati podpirali
Trumpove kandidate

Vsaj še en dejavnik je pomemben za letošnje kongresne volitve, in sicer nekdanji predsednik Donald Trump. Na republikanskih strankarskih volitvah je podprl vrsto kandidatov, ki so ponavljali njegove trditve o ukradenih volitvah, ali pa protikandidate tistih, ki so ga kdaj kritizirali. Velika večina »njegovih« kandidatov je tudi zmagala, bodo pa mnogi na splošnih volitvah težje izvoljivi, kar gre v prid demokratom. Ti se tega zavedajo in so ponekod s tvegano politično igro celo po tihem, denimo s financiranjem oglasov, pomagali do zmage na republikanskih volitvah nekaterim kandidatom, ki jih je podpiral Trump.