V Združenih državah bo uradni volilni dan v torek, toda svoje glasove na predsedniških, kongresnih in drugih volitvah je do danes po podatkih agencije Associated Press in Volilnega laboratorija na floridski univerzi oddalo okoli 75 milijonov volilcev. Če bi bila letos volilna udeležba na predsedniških volitvah enaka kot nazadnje, bi to pomenilo, da je glasove oddala že polovica vseh udeležencev.
Rekord iz leta 2020 sicer verjetno ne bo padel, saj je takrat zaradi pandemije covida po pošti oziroma osebno predčasno volilo 100 milijonov Američanov ali dve tretjini udeležencev. Vsekakor pa naklonjenost predčasni oddaji glasu v državi narašča. Deloma je tako iz praktičnih razlogov, saj je uradni volilni dan na delovni torek in marsikje se na voliščih vijejo dolge vrste, deloma pa zato, ker predčasno glasovanje omogoča vse več zveznih držav. Po podatkih Centra za volilne inovacije in raziskave je imelo to možnost leta 2000 samo 40 odstotkov ameriških volilcev, zdaj jo ima 97 odstotkov.
Tokrat brez štiridnevnega čakanja?
Visoka udeležba na predčasnih volitvah bi v preteklosti napovedovala prednost demokratov, ki so se jih tradicionalno bolj udeleževali. Tako je bilo tudi pred štirimi leti, ko je republikanski kandidat Donald Trump pozival svoje volilce, naj glasujejo osebno na volilni dan. In ker so volilne komisije potem najprej preštevale te glasovnice, je sprva kazalo na zmago republikanca, dokler niso začeli preštevati še glasovnic po pošti, kar je marsikje rezultat obrnilo v prid Joeja Bidna, pri mnogih privržencih Trumpa pa se je ustvaril občutek prevare.
Letos ne bo nujno tako, saj so si republikanci premislili in zdaj tudi oni pozivajo svoje volilce k predčasnemu glasovanju. To ima svojo logiko, saj denimo olajša glasovanje starejšim, strankinim strategom pa omogoča, da se bolj ciljno usmerijo na volilce, ki še kolebajo.
Velik delež predčasnih glasov je pred štirimi leti povzročil tudi zamude pri razglasitvi rezultatov. Ob tesnih volitvah je bil to eden od razlogov za to, da je bil demokrat Joe Biden za zmagovalca razglašen šele štiri dni po volitvah, v soboto. Odtlej so številne zvezne države sprejele ukrepe, ki naj bi to preprečili, denimo obdelava predčasno oddanih glasovnic še pred volilnim dnem in kadrovska okrepitev volilnih komisij. Vseeno se lahko zatakne. Sedem zveznih držav namreč volilnim uradnikom dovoli obdelavo predčasno oddanih glasovnic šele na sam volilni dan in med njimi sta tudi Pensilvanija in Wisconsin, dve od sedmih držav, v katerih je izid negotov in od katerih je lahko odvisen končni razplet predsedniških volitev. Leta 2020 se je čakalo prav na Pensilvanijo, kjer so potlej tudi sprejeli nekatere ukrepe za hitrejše preštevanje. Torek bo pokazal, ali so bili zadostni.
