Ko so se ob 19. uri v Bosni in Hercegovini zaprla volišča, je prišla nepričakovana vest. Ni bila povezana z rezultati, saj ni nihče opravil vzporednih volitev, tako da so izidi počasi kapljali skozi večer. Povezana je bila z volilno zakonodajo. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Christian Schmidt je namreč sporočil, da se je prav na volilni odločil uporabiti svoja pooblastila in spremeniti volilno zakonodajo tako, da je očitno ugodil nekaterim zahtevam Hrvatov v BiH, obenem pa naj bi zmanjšal možnost političnih blokad.
Spremembe se nanašajo samo na Federacijo BiH, torej eno od obeh entitet v državi, ne pa na drugo, Republiko Srbsko. Schmidt je zvišal število poslancev zgornjega doma Federacije BiH, doma narodov, posredno pa naj bi s tem dosegel dvoje: zaščitil Hrvate pred možnostjo, da bošnjaške stranke prek hrvaške kvote odločilno vplivajo na sestavo vlade oziroma predsednika Federacije BiH, ter, drugič, da imajo možnost izvolitve v dom narodov tudi vsi državljani, ki ne prihajajo iz treh konstitutivnih narodov. Ker poslance doma narodov izbirajo posredno v desetih kantonih Federacije BiH, spremembe nimajo vpliva na oddane glasove na volitvah, je poudaril Schmidt.
Ker je bila Federacija BiH tudi priča številnim blokadam, denimo pri imenovanju ustavnih sodnikov te entitete, je Schmidt posegel še v to. Določil je jasne roke za sprejemanje odločitev in določil prenos pooblastil na druge ravni, če ti roki ne bodo upoštevani. »Za prihodnost te države je ključno, da blokad več ne bo,« je dejal visoki predstavnik v videonagovoru. Je pa dodal še nekaj: da gre v resnici samo za manjšo reformo volilne zakonodaje, medtem ko velike spremembe, ki bi upoštevale tudi razsodbe evropskega sodišča za človekove pravice in sodišč v BiH, ostajajo naloga politikov v državi.
Prvi odziv Hrvatov iz BiH je bil sicer negativen. Predsednik stranke HDZ 1990 je dejal, da gre pri spremembah samo za »mini korak« in da bo potrebno mnogo več. Hrvaške predstavnike v BiH najbolj moti, da lahko njihovega člana predsedstva volijo tudi Bošnjaki. Sicer velja tudi obratno, a je Hrvatov v državi precej manj.
Napeto v Republiki Srbski
Schmidtova časovno zelo presenetljiva objava na volilni večer je za nekaj časa preusmerila pozornost z rezultatov, ki so sprva postopno prihajali kar od političnih strank. Bili so nepopolni, so pa nakazovali možnost zanimivih razpletov. Na volitvah bošnjaškega člana predsedstva BiH je kazalo na zmago Denisa Bečirovića, kandidata združene opozicije, ki je imel 55,8 odstotka podpore, vodja dolga leta prevladujoče stranke med Bošnjaki SDA, Bakir Izetbegović, pa 39,3 odstotka glasov.
Na volitvah hrvaškega člana predsedstva je kazalo na vnovično zmago Željka Komšića. Ob 43 odstotkih preštetih glasov so mu napovedovali 73,5 odstotka podpore, kandidatki HDZ BiH Borjani Krišto pa 26,5 odstotka. Takšen razplet bi gotovo še okrepil nezadovoljstvo Hrvatov v državi in tudi uradnega Zagreba, ki zahtevajo spremembo volilne zakonodaje za člana predsedstva in ki o Komšiću trdijo, da ne zastopa interesov Hrvatov ter da je bil izvoljen samo zaradi podpore dela Bošnjakov.
Na volitvah srbskega člana predsedstva je kazalo na precej zanesljivo zmago kandidatke stranke SNSD Milorada Dodika, Željke Cvijanović. Zato pa so v Republiki Srbski v opozicijski Stranki demokratičnega napredka (PDP) trdili, da njihova kandidatka za predsednico Republike Srbske Jelena Trivić po slabi tretjini preštetih glasov vodi pred Miloradom Dodikom za skoraj osem odstotnih točk. V SNSD so nasprotno trdili, da ima Dodik lepo prednost.
Volilna udeležba je bila po podatkih volilne komisije 50-odstotna. Zabeležili so 65 večjih kršitev. V dveh primerih je nekdo na volišče prinesel večje število že izpolnjenih glasovnic, na enem volišču pa so napadli mednarodnega opazovalca (vseh iz tujine je bilo 4000), ker je hotel fotografirati volilce.
