Sinn Fein, ki jo označujejo kot nacionalistično republikansko stranko, ker je njen cilj združitev Severne Irske z Republiko Irsko, je obenem levičarska stranka, za katero glasuje velika večina severnoirske katoliške manjšine. Katoliki so bili več desetletij drugorazredni državljani, ker so Severni Irski do velikonočnega mirovnega sporazuma leta 1998 vladale britanska vlada in lojalistične unionistične konservativne stranke protestantske večine, ki so lojalne uniji z Veliko Britanijo. Še v poznih 80. letih prejšnjega stoletja so stranko Sinn Fein britanski mediji, med njimi BBC, razglašali za »politično krilo Ire«, najbolj razvpite med polvojaškimi organizacijami, ki so jih imele tako katoliška kot protestantska skupnost.
Zveni neverjetno, a po zdajšnjih lokalnih volitvah je Sinn Fein, potem ko je maja lani prvič zmagala na splošnih volitvah na Severnem Irskem, postala tudi daleč najmočnejša stranka na lokalni ravni. Pričakovala je uspeh, a ne tako spektakularnega. Sinn Fein, ki je tudi tretja največja stranka v parlamentu Republike Irske, je osvojila 144 sedežev v lokalnih vladah (skoraj 31 odstotkov glasov). To je 39 več kot na prejšnjih lokalnih volitvah.
Volilci kaznovali bojkot oblasti
Vodilna unionistična stranka DUP, ki je bila vedno tudi na lokalni ravni prevladujoča, je dobila 122 sedežev oziroma 23,3 odstotka glasov. Odlično se je odrezala tudi Stranka zavezništva, ki ni versko opredeljena, saj je osvojila 67 sedežev, 14 več kot na prejšnjih volitvah. Prehitela je drugo največjo unionistično stranko UNP, ki je bila ob 21 sedežev in jih je tokrat zasedla 54.
Sinn Fein je osvojila sedeže celo v najbolj protestantskih volilnih okrožjih. To je res zgodovinski uspeh, ki ga razglašajo za volilni cunami, a kaj to pomeni za prihodnost politike na Severnem Irskem in njeno prihodnost? Najbrž ne bi smeli sklepati preveč, vsaj glede bližnje prihodnosti. Na aktualno politiko pa utegne imeti velik vpliv.
Prevladuje mnenje, da takšen izid volitev nima zveze z lokalnimi vprašanji in samo delno z opredeljevanjem za združitev z Irsko ali za unijo. Volilci so kaznovali DUP, ker že od prvega dne po porazu na lanskih majskih volitvah v severnoirsko skupščino bojkotira njeno delo in noče sodelovati v vladi, v kateri bi morala prvič igrati drugo violino. Uradno sodelovanje zavrača zato, ker zavrača severnoirski protokol, ključni del brexitskega sporazuma Britanije in EU. Tudi po spremembah protokola, ki jih je dosegla britanska vlada premierja Rishija Sunaka, je DUP vztrajala pri bojkotu in tudi med kampanjo zahtevala nove spremembe.
Mobilizacija nacionalističnih volilcev
Sinn Fein in Stranka zavezništva sta se v kampanji na lokalnih volitvah osredotočili na nujnost oživitve dela skupščine in vlade, posebno zaradi draginjske in ekonomske krize, ter na strahove, da se zaradi bojkota obeta kleščenje proračuna. Severno Irsko že leto dni vodi njena državna uprava, šestnajst visokih, tako imenovanih stalnih sekretarjev, ki so pristojni za devet ministrstev.
Sinn Fein je imela na lokalnih volitvah, ob 54,7-odstotni volilni udeležbi (za lokalne volitve v Britaniji visoka udeležba), še eno prednost. Bojkot DUP, ki voditeljici Sinn Fein Michelle O'Neill preprečuje, da bi postala prva nacionalistična republikanska prva ministrica (premierka), je stranki pomagal doseči rekordno udeležbo nacionalističnih volilcev, ki je bila prvič višja od unionistične. Po drugi zgodovinski zmagi v dvanajstih mesecih zdaj zahteva, da se DUP vrne v skupščino in vlado ter se sprijazni, da ni več glavna. Prej ko slej se bo morala soočiti z novo realnostjo, ki počasi, a vztrajno prinaša dan (referendumske) odločitve o prihodnosti Severne Irske.
