V Sudanu bi se včeraj moralo začeti sedemdnevno premirje, ki ga je po posredovanju med vojskujočima generaloma napovedal Južni Sudan. A se je spet izkazalo, da gre za prazne obljube obeh strani, ki po ocenah ameriških obveščevalnih služb nimata interesov za prekinitev ognja, saj obe verjameta v zmago, kot je v senatu dejala direktorica za obveščevalne dejavnosti Avril Haines.
Jutri se bodo boji, ki so se najbolj zaostrili na strateških lokacijah v prestolnici Kartum in v Darfurju na zahodu države, prevesili v četrti teden. V petmilijonskem glavnem mestu ni ne elektrike ne vode, zmanjkuje hrane, 80 odstotkov bolnišnic ne dela, pripeka pa je vse hujša.
Mogoči milijoni beguncev
Od 15. aprila se za oblast borita 62-letni predsednik države in poveljnik redne vojske Abdel Fatah Al Burhan ter 49-letni podpredsednik države in poveljnik paravojaških sil za hitro podporo (RSF) Mohamed Hamdan Dagalo, bolj znan kot Hemeti. Mediji poročajo o 550 mrtvih in 5000 ranjenih, a so številke najverjetneje vsaj še nekajkrat večje. Večina bolnišnic namreč ne dela, v Darfurju sploh nobena, tako da ranjenih in mrtvih niti ni mogoče prešteti.
Po zadnjih ocenah Združenih narodov (ZN) je bilo zaradi spopadov razseljenih 335.000 ljudi, 115.000 se jih je umaknilo v sosednje države. Število beguncev iz 50-milijonskega Sudana pa bi lahko v naslednjih tednih naraslo na več milijonov.
V ZN so zaskrbljeni tudi zaradi pogostega ropanja humanitarne pomoči, med drugim šestih tovornjakov s hrano za Darfur, in sestrelitve letal, ki so vozila mednarodno pomoč za Sudance. Svetovni program za hrano, ki deluje v okviru OZN in je leta 2020 prejel Nobelovo nagrado za mir, ocenjuje, da so v Sudanu od začetka spopadov pokradli za trinajst do štirinajst milijonov dolarjev humanitarne pomoči v obliki hrane. Kar sedem lokalnih zaposlenih pri ZN za pomoč v hrani pa je bilo ubitih v zadnjih treh tednih.
Prazne besede
o humanitarnih načelih
Vse težje je torej omogočiti humanitarno pomoč, od katere je bila že pred vojno odvisna tretjina Sudancev. V Port Sudanu, kamor iz tujine prihaja humanitarna pomoč in preko katerega zdaj bežijo Sudanci, se je te dni mudil odgovorni za humanitarno pomoč pri ZN Martin Griffiths, sicer 71-letni britanski diplomat. V pristanišče, ki se mu je državljanska vojna doslej izognila, je prišel, da bi poskušal zagotoviti varen transport humanitarne pomoči. Predvsem s tem namenom se je v sredo po telefonu ločeno pogovarjal z Al Burhanom in Hemetijem. »Oba sta po telefonu zelo gostobesedna, ko govorita o zavezanosti humanitarnim načelom,« je za BBC dejal Griffiths, »v praksi pa se nanje požvižgata in nameravata boj za oblast nadaljevati kljub vojnim grozodejstvom.«
Griffiths je v prihodnjih dneh zahteval srečanje z obema, seveda ločeno. »Do nas prihajajo pričevanja o grozodejstvih brez primere,« je dejal Griffiths, ki meni, da bo ta vojna spričo svoje krutosti pustila posledice prihodnjim generacijam in vsej regiji. »Vse kaže na tragedijo svetovnih razsežnosti. Hkrati je to priložnost za mednarodno skupnost, da pokaže, da ji ni vseeno za Afriko.« Še bolj konkreten je visoki komisar ZN za človekove pravice, Avstrijec Volker Türk, ki Burhanovo vojsko obtožuje letalskih napadov na bolnišnice, Hemetijevo pa granatiranja gosto naseljenih urbanih območij.
Spopadi so izbruhnili, ko bi se morala Al Burhan in Hemeti dogovoriti, kako bosta skupaj z zahodnimi državami in ZN sodelovala pri prehodu z vojaške na civilno oblast, kar bi Sudanu omogočilo začetek prejemanja pomoči zahoda. A namesto da bi Sudance razveselila s sporazumom o vključitvi RSF v redno vojsko, sta jih 15. aprila šokirala z grmenjem topov.
