»Moja domovina je bila skoraj enaindvajset let pod okupacijo Sovjetske zveze in imeli smo samo eno doktrino, ki so jo narekovali iz Kremlja. Zato sem zdaj zelo občutljiva (za aktualno dogajanje, op. p.). Predlagam, da se ustrezno odzovemo na poplavo ruske propagande in dezinformacij. Gre za obilico informacij, s katerimi nas agresor zasipava. Te dezinformacije so seveda del ruskega vojaškega arzenala. Začelo se je s priključitvijo Krima. Že od leta 2014 zbiramo podatke in vidimo, da je Rusija že zelo dolgo pripravljala teren za invazijo. Evropejce so skušali prepričati, da Ukrajinci niso narod, da so nacisti, ki si ne zaslužijo nobene zaščite. Putin je v to kampanjo vložil milijarde.« S temi besedami je podpredsednica evropske komisije, komisarka za vrednote in preglednost, Čehinja Vera Jourova ob včerajšnjem obisku v Ljubljani opisala svoj odnos do dezinformacij v kontekstu vojne. Na okrogli mizi na sedežu predstavništva evropske komisije v Hiši EU je poudarila, da bodo morali mediji, pa tudi državljani EU kot posamezniki, v prihodnje več pozornosti nameniti preverjanju dejstev. Od tega je namreč odvisna stabilnost Evrope, je dejala.

Razširjanje militantne propagande

Komisarki sta se v pogovoru pridružila predsednica republike Nataša Pirc Musar in veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Andrij Taran. Predsednica je opozorila, da so manipulacije in lažne novice del hibridnega načina vojskovanja. »Pri boju proti dezinformacijam ne delamo iz muhe slona, gre za velik problem,« je dejala. Poleg Ukrajine se s konkretno nevarnostjo zdaj sooča tudi Moldavija, kjer – v povezavi z razširjanjem dezinformacij – že opažajo delovanje ekstremističnih skupin, je povedala. Prav tako se militantna ruska propaganda razširja v Srbiji.

Veleposlanik Taran, nekdanji obrambni minister Ukrajine, je dejal, da je bila ruska propaganda mestoma preprosta in jo je bilo mogoče enostavno razkrinkati. Tako je bilo denimo ob začetku vojne v Donbasu in ob zasedbi Krima leta 2014, ko je Rusija skušala ljudi prepričati, da vojaki, ki zasedajo ozemlja, niso ruski vojaki. »Očitno je bilo, da je šlo za dezinformacije, za propagando, ampak prebivalci Rusije so to verjeli, ker enostavno verjamejo vsemu, o čemer poročajo tamkajšnji mediji. Za nas pa je bilo zelo pomembno, da svetovni skupnosti pokažemo resnico in povemo, da to, kar predstavlja ruska stran, ni res.«

Vdor v sistem
nacionalne varnosti

Taran je opisal tudi primer uspešnega vdora ruskih hekerjev v spletno stran ukrajinskega sveta za nacionalno varnost. Tam se je, ko je Taran kot general ukrajinske vojske v Donbasu vodil center za kontrolo in koordinacijo, pojavil lažni zapis, da je bil obtožen veleizdaje, razrešen s položaja in aretiran. Tedaj je bil generalni sekretar sveta za nacionalno varnost prisiljen podati uradno izjavo, da gre za lažne informacije. »Lahko pa si predstavljate, koliko novinarjev, tudi iz naših medijev, je prebralo to informacijo na uradni spletni strani,« je dejal.

Komisarka Jourova je v razpravi spomnila na sprejem evropskega akta o svobodi medijev, namenjenega zaščiti pluralnosti in neodvisnosti medijev v Evropski uniji. Mediji v nekaterih evropskih državah so napadeni, saj jim prebivalci ne zaupajo, je dejala. Komisarka zato medijskim organizacijam predlaga, da naj »povečajo zaupanje s tem, da zagotavljajo višje standarde kakovosti delovanja«.