Več kot dvanajst let po veliki nesreči v jedrski elektrarni Fukušima bodo japonske oblasti danes začele v morje postopno izpuščati filtrirano in močno razredčeno vodo, ki so jo uporabljali za hlajenje reaktorjev. Vlada v Tokiu pravi, da v kompleksu poškodovane elektrarne zanjo zmanjkuje prostora, kar ovira obnovo oziroma hlajenje reaktorjev, kar je še vedno nujno potrebno kljub nedelujoči elektrarni. »Z izpustom vode v Tihi ocean ne moremo več odlašati,« pravijo v konservativni vladi premierja Fumia Kišide. V tujini temu nasprotujejo predvsem kitajske oblasti, del pacifiških držav in južnokorejska civilna družba ter okoljevarstvene organizacije, kot je Greanpeace, ki trdi, da japonska vlada s trditvami o pomanjkanju prostora za skladiščenje vode zavaja javnost.
Hlajenje je potrebno še leta
Marca 2011 je japonsko prizadel najhujši zabeleženi potres, ki je povzročil tudi do štirinajst metrov visoke valove. Cunami je tako zalil tudi kompleks jedrske elektrarne, ki stoji ob morju, in onesposobil dizelske generatorje, tako da je Fukušima ostala brez elektrike, nujne za delo črpalk za hlajenje reaktorjev. Posledično se je stalila jedrska sredica v treh blokih, sledile so eksplozije in radioaktivno sevanje, zaradi katerega se je moralo preseliti okoli 80.000 ljudi. Neposrednih smrtnih žrtev ni bilo.
Reaktorje oziroma gorivne palice je treba hladiti še leta po koncu obratovanja in tako se je v teh 12 letih v elektrarni nabralo 1,34 milijona ton uporabljene hladilne vode. Z današnjim dnem jo bodo začeli načrtno spuščati v ocean. Najprej so jo filtrirali in tako prestregli vse radioaktivne sestavine razen izotopa tritij, nato močno razredčili z morsko, zdaj pa jo bodo po podzemnem predoru spuščali v ocean postopno prihodnjih 30 let, in sicer največ 500.000 litrov na dan. Tritij kot naravna sestavina je že tako v oceanu.
Izpust hladilne vode bodo začeli izvajati sedem tednov po tistem, ko je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) odobrila načrt z oceno, da bodo posledice na človeka in okolje zanemarljive. Japonska vlada je načrt izdelala že leta 2018, ko je morala odgovoriti na vprašanje, kaj storiti z velikanskimi količinami uporabljene hladilne vode, pri čemer še vedno prihaja vedno nova, saj je hlajenje še vedno potrebno. Nov potres bi lahko povzročil, da bi se ogromne količine neprečiščene vode izlile v morje.
Južni Korejci očitajo vladi mehkost
Proti izpustu vode iz JE Fukušima je ostro nastopila predvsem kitajska vlada. »Oceani pripadajo vsemu svetu in vanje ni mogoče samovoljno izlivati kontaminirane vode,« je dejal govornik kitajskega zunanjega ministrstva. »Kitajska bo sprejela vse potrebne ukrepe, da bo zagotovila varnost prehrane za svoje državljane,« so dejali. Peking naj bi še zaostril omejitve uvoza hrane iz Japonske.
V Južni Koreji so potekali množični protesti proti lastni vladi, ker naj bi zaradi želje po boljših odnosih z Japonsko ignorirala tveganje za zdravje, ki ga pomeni omenjeni izpust vode iz JE Fukušima. Odziv je bil res precej zadržan. Južnokorejski in japonski premier sta se pred kratkim udeležila vrha v ameriškem Camp Davidu.
Pred nekaj dnevi pa so japonski okoljevarstveniki in ribiči protestirali pred poslopjem premierja Kišide. Ribiči se zavedajo, da bodo njihove ribe zdaj še dodatno na slabem glasu, potem ko se še vedno poskušajo postaviti na noge po nesreči, ki je odvrnila kupce. Fukušimo namreč vsi povezujejo z radioaktivnim sevanjem. Tako so na udaru tudi kmetje s tega območja, ki jim je vlada tako kot ribičem obljubila pomoč.
Strokovnjaki: Ni nevarno
Strokovnjaki pa pravijo, da jedrske elektrarne po vsem svetu že več desetletij rutinsko spuščajo v morje uporabljeno hladilno vodo. Res je, da gre v JE Fukušima za reaktorje, ki močno sevajo, zaradi česar je v tej vodi več radioaktivnih snovi, imenovanih radionuklidi. Dr. Igor Jenčič, vodilni slovenski strokovnjak za jedrsko energijo, pravi: »Predpostavljam, da izpustijo le toliko uporabljene hladilne vode, da potem, ko se razredči v oceanu, ne preseže koncentracije naravne radioaktivnosti v vodi. Od nastanka vesolja so v naravi navzoči naravni radionuklidi, in če sevanje umetnih radionuklidov ne preseže sevanja naravnih, lahko domnevamo, da nam dodatna količina sevanja ne more škoditi.«
Glede tritija v hladilni vodi je dejal, da danes seva pol manj kot v času nesreče v Fukušimi leta 2011 in bo čez dvanajst let seval še pol manj, torej četrtino prvotnega sevanja, čez 24 let osmino itd. »Poleg tega je treba upoštevati, da se bo količina umetnih radionuklidov v oceanu čedalje bolj razredčevala, tako da bo njihova koncentracija padala še precej hitreje, kot so njihovi fizikalni razpolovni časi,« je dejal. Tudi uživanje rib z območja Fukušime po njegovi oceni v resnici ni nevarno. »Koncentracije umetnih radionuklidov v hrani so precej majhne, če upoštevamo, da prav vse ribe, ki jih tamkajšnji prebivalci pojedo, niso ravno iz Fukušime in da ribe niso edina hrana, ki jo zaužijejo. Za Evropejce, ki zaužijejo manj kot en odstotek japonskih rib, pa to sploh ne predstavlja nobenega tveganja,« pravi dr. Jenčič.
