»Zelo sem zaskrbljen zaradi naraščajoče nevarnosti širšega konflikta na Bližnjem vzhodu in pozivam vse strani, pa tudi države z vplivom, naj nujno ukrepajo za umiritev razmer, ki so postale zelo negotove,« je dejal Türk v izjavi, objavljeni na sedežu komisariata ZN za človekove pravice v Ženevi.

Narediti je treba vse, da se izognemo temu, da bi se situacija še poslabšala, s še hujšimi posledicami za civiliste, je poudaril Türk in pozval predvsem k zaščiti civilistov.

Pri tem je opozoril, da so civilisti, večinoma ženske in otroci, v zadnjih desetih mesecih »prenašali neznosno bolečino in trpljenje zaradi bomb in orožja«.

Ob vojni med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v Gazi, ki traja od oktobra lani, so se razmere na Bližnjem vzhodu še dodatno zaostrile minuli teden po uboju političnega vodje Hamasa Ismaila Hanije v Teheranu in enega najvišjih poveljnikov libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Fuada Šukra blizu Bejruta.

Medtem ko se Izrael na uboj Hanije uradno ni odzval, je prevzel odgovornost za napad na Šukra. Iran, Hamas in Hezbolah so Izraelu zagrozili s povračilnimi ukrepi, zaradi česar obstaja bojazen izbruha širšega konflikta v regiji.

Iran je danes sporočil, da si ne želi stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu, a hkrati opozoril, da ima Teheran pravico braniti svojo suverenost.

V svetu se medtem krepijo pozivi k umiritvi razmer. Zunanji ministri sedmih najrazvitejših držav (G7) so v skupni izjavi vse strani, vpletene v konflikt, pozvali, naj se izogibajo dejanjem, ki bi lahko privedla do stopnjevanja napetosti v regiji.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pri tem po poročanju medijev ocenil, da je odziv Irana neizogiben. V luči tega je po njegovem prepričanju izvajanje pritiska na Teheran, naj omeji svoj napad, najboljši način za preprečitev vojne v regiji.