Laija sta na Havajih med drugim sprejela tamkajšnji guverner Josh Green in Ingrid D. Larson, izvršna direktorica Ameriškega inštituta na Tajvanu, ki de facto deluje kot veleposlaništvo ZDA na Tajvanu, čeprav tudi ZDA otoka uradno ne priznavajo kot države.
Na večerji je tajvanski predsednik dejal, da v konfliktu ni zmagovalcev in da se morata Taipei in Washington »skupaj boriti, da bi preprečila vojno«.
ZDA sonajvečja dobaviteljica orožja Tajvanu
ZDA so sicer najpomembnejša partnerica in največja dobaviteljica orožja Tajvanu. Ravno v soboto je Washington odobril 385 milijonov dolarjev vredno prodajo orožja otoku.
Pacifiška turneja je prva Laijeva pot v tujino, odkar je maja prevzel položaj. V okviru sedemdnevne poti bo poleg Havajev in ameriškega Guama obiskal tihomorske zaveznike Tajvana - Marshallove otoke, Tuvalu in Palau.
Že z napovedjo potovanja je Lai vznejevoljil Peking, ki v skladu s politiko ene Kitajske otok dojema kot del svojega ozemlja in ni nikoli zavrnil možnosti uporabe sile za njegovo podreditev.
V tem duhu so se v kitajski prestolnici odzvali tudi na tokratni postanek tajvanskega predsednika na Havajih. »Kitajska odločno obsoja, da so ZDA uredile 'postanek' Lai Ching-teja,« je sporočilo zunanje ministrstvo in dodalo, da so pri ZDA vložili protestno noto.
»Kitajska bo pozorno spremljala razvoj dogodkov ter sprejela odločne in močne ukrepe za obrambo suverenosti in ozemeljske celovitosti naše države,« so še sporočili.