Prejemnica Nobelove nagrade za mir za leto 2023 je Narges Mohamadi, zaprta iranska aktivistka za človekove pravice, ki se bori proti zatiranju žensk, za kar je plačala izredno visoko ceno: iranski režim jo je trinajstkrat aretiral, petkrat spoznal za krivo ter obsodil na skupno 31 let zapora in 154 udarcev z bičem.
Tako je sporočil petčlanski Norveški Nobelov odbor, ki podeljuje nagrado. Njegova predsednica Berit Reiss-Andersen pravi, da je nagrada tudi priznanje sto tisočem Irankam in Irancem, ki so se v zadnjem letu dni zgrnili na ulice, protestirali pod sloganom ženska-življenje-svoboda ter se uprli režimu po smrti 22-letne Mahse Amini septembra lani v policijskem priporu, potem ko so jo prijeli, ker ni nosila naglavne rute.
»Hoteli smo dati priznanje temu gibanju v Iranu, ki je enkratno. Mnogi so ga opisali kot revolucijo. Morda, to bomo še videli. Je pa revolucija, ki jo gradijo ženske, nekoliko drugačna in to je pomembno. Zato je to tudi nagrada polovici človeštva, ženskam, katerih pravice so problem v več državah po svetu,« je dejala Berit Reiss-Andersen.
Kdo je nagrajenka
Narges Mohamadi, stara 51 let, je aktivistka vse svoje odraslo obdobje. Rojena je bila v kurdskem delu Irana (tako kot Mahsa Ahmini). Že med študijem fizike je v študentskem časopisu pisala o pravicah žensk in nase opozorila režim ter prvič končala v priporu. Od leta 2003 deluje v Centru za obrambo človekovih pravic, ki ga vodi Širin Ebadi, prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2003. Leta 2011 so jo prvič obsodili na daljšo zaporno kazen zaradi pomoči zaprtim aktivistom in njihovim družinam.
Ko so jo dve leti kasneje pogojno izpustili, se je posvetila boju proti smrtni kazni, ki je v Iranu med najpogostejšimi na svetu glede na število prebivalcev. Njen govor o tem, kako lahko poslanci razglašajo potrebo po čistosti, nihče pa ne spregovori o smrti blogerja Satarja Beheštija med zasliševanjem, je množično zaokrožil po družbenih omrežjih. Leta 2015 so jo spet zaprli, takrat pa se je posvetila boju proti mučenju zapornikov in spolnemu nasilju nad njimi.
Po začetku lanskih demonstracij je iz zloglasnega teheranskega zapora Evin pošiljala podporo protestnikom in si tudi izza rešetk prizadevala, da demonstracije ne zamrejo. Mohamadi trenutno služi zaporno kazen desetih let in devetih mesecev zaradi dejanj proti državni varnosti in propagandi proti državi.
Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da so mnogi lavreati po prejemu nagrade še bolj izpostavljeni pritiskom oblasti, je Reiss-Andersen dejala, da to kaže na upadanje demokracije in opozarja na visoko ceno, ki jo plačujejo aktivisti. Dodala pa je, da bodo za morebitne ukrepe proti Narges Mohamadi odgovorni tisti, ki jih bi zagrešili.
351 predlaganih
Izbra je za Nobelov odbor vsako leto zahtevna naloga in dilema: ali z nagrajencem še bolj poudariti aktualne pereče probleme, ki jih res ne manjka, na čelu z vojnami, stanjem človekovih pravic in podnebjem, ali morda z izbiro izpostaviti kakšen globalno manj izpostavljen del sveta. Reiss-Andersen sicer pravi, da je vsaka izbira – in tako tudi letošnja – nagrada enemu človeku ali organizaciji, »sporočilo pa je vedno univerzalno«.
Od leta 1901 so Nobelovo nagrado za mir (tokratna še ni všteta) podelili 103 krat, prejemnikov je 137 – 92 moških, 18 žensk in 27 organizacij. Letos je odbor prejel 351 predlogov oziroma nominacij za nagrado. Tu je drugo največje število v zgodovini po letu 2016. Kdo je predlagan, odbor ne razkriva oziroma bodo imena ostala zaupna še petdeset let, lahko pa to storijo predlagatelji sami.
Tako so se letos po navedbah predlagateljev oziroma poročanju medijev po svetu med predlaganimi znašli turški predsednik Recep Tayyip Erdogan za njegovo vlogo pred in med vojno v Ukrajini, švedska in ugandska podnebna aktivistka Greta Thunberg in Vanessa Nakate, ruski opozicijski politik Aleksej Navalni, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg za »izredno delo v zahtevnih časih za zavezništvo«, upokojeni kitajski kardinal in hongkonški nadškof Joseph Zen, nigerijski predsednik Muhamadu Buhari in ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange. Med predlaganimi skupinami in organizacijami so bili tudi Mednarodno kazensko sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice pa denimo poljski Veliki orkester božične dobrodelnosti, nevladna organizacija za pomoč otrokom in starejšim. Med mogočimi prejemniki se je veliko omenjalo tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je bil favorit na stavnicah.
Bo prišla v Oslo?
Uradna podelitev Nobelove nagrade za mir bo decembra v Oslu. Zna se zgoditi, da se bo Narges Mohamadi pridružila seznamu tistih, ki se je niso mogli udeležiti. Za kaj takšnega bi jo namreč morale začasno izpustiti iz zapora te iste iranske oblasti, ki jih Nobelov odbor kritizira. Reiss-Andersen je bila vseeno previdno optimistična, rekoč da je na voljo še dva meseca časa, da ugotovijo, ali je kakšen dogovor s Teheranom mogoč.
Nobelovo nagrado za mir na izrecno željo njenega švedskega ustanovitelja Alfreda Nobela, ki je med drugim izumil dinamit, podeljujejo v Oslu, ostale v Stockholmu. Zakaj se je odločil tako, ni znano. Za letos so zdaj znani dobitniki vseh Nobelovih nagrad razen za ekonomijo, ki je tudi edina, ki je Nobel sam ni predvidel. Razglasitev bo v ponedeljek.
