»Že 30 let se točno ve, da je opustitev fosilnih goriv edina rešitev podnebne krize,« se je na izkupiček letošnje podnebne konference odzvala klimatologinja. Predstavniki držav so namreč danes soglasno potrdili nov dogovor, ki prvič doslej vključuje fosilna goriva, a le v smislu prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih, ne pa tudi v smislu njihove odprave.
»Da bi lahko uporabili besedo zgodovinsko, bi moral dogovor vsebovati pravno obvezujoče konkretne zaveze, opredeljene z številkami in časovnico do leta 2030 ali vsaj do leta 2050. Manjka tudi jasen nastavek, da morajo izpusti upadati že po letu 2025,« je kritična Kajfež Bogatajevaj. Sprejeto besedilo vidi kot rešitev pogajanj v Dubaju, da ta ne bi izpadla kot »totalen neuspeh«, ne pa kot rešitev za planet, je zapisala.
Glede priznavanja vloge »prehodnih goriv« in opustitve uporabe premoga za proizvodnjo energije brez tehnologij zajema ogljika je ocenila, da je treba navedbo razumeti kot odprta vrata povečevanju uporabe plina, ki naj nadomesti zlasti premog, recimo v termoelektrarnah. »Za to so si plinski lobiji prizadevali že od Glasgowa naprej,« je izpostavila.
Dogovor v Dubaju po njenih besedah žal odpira tudi vrata precej nepreizkušenim tehnologijam zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. »Te so poleg okoljskih tveganj tudi drage in energijsko potratne. Denar bi bil bistveno bolje uporabljen za povečevanje energetske učinkovitosti ali za razvoj neogljičnih virov energije,« je prepričana Kajfež Bogatajeva.
Klimatologinja se pridružuje mnenjem, da izid dubajske konfrence pušča na cedilu ne le otoške države in države k razvoju, ampak tudi celotno mlado generacijo. »P tiho namreč legitimira nadaljevanje vedenja zadnjih nekaj desetletij. To pomeni, da se bo družbena neenakost ekstremno povečala, kar bo okrepilo politične razprtije in pomanjkanje zaupanja,« se boji. Opozorila je še, da lahko to povsem onemogoči reševanje podnebnih tveganj ter zaradi vročine, suše, poplav, izpada pridelka in propadanja gozdov vodi v zmanjšanje blaginje tako v revnih kot bogatih državah.
Minister Bojan Kumer po koncu podnebnega vrha: Dosegli smo maksimum
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po koncu vrha COP28 povedal, da so v Dubaju dosegli maksimum. Ključen je, kot pravi, dosežek, da »bomo hitro, že v tem desetletju začeli zmanjševati posledice podnebnih kriz; hkrati smo že prvi dan dosegli dogovor o skladu za izgube in škodo.« Narejen je bil velik premik, ocenjuje Kumer, ki pravi, da bi bil razočaran, če kompromisa sploh ne bi bilo. Več v video izjavi:
Na COP28 z dogovorom pozvali k odmiku od uporabe fosilnih goriv
Predstavniki držav na podnebni konferenci ZN v Dubaju so danes soglasno potrdili nov dogovor, ki prvič v zgodovini vključuje tudi fosilna goriva. Dogovor sicer ne vsebuje njihove popoldne odprave, temveč poziv k odmiku od njihove uporabe. Vrstijo se odzivi držav na vsebino zaključnega dogovora o globalnem pregledu stanja. Medtem ko predstavniki zahodnih držav poudarjajo, da je to začetek konca uporabe fosilnih goriv, pa je manj zadovoljstva na strani majhnih otoških držav in držav v razvoju. Nekatere rezultat vidijo kot spodleteli pogajalski proces.
Preberite še:
- Podnebni vrh COP 28: Raznoteri interesi v vrelem podnebnem loncu
-
Podnebni vrh COP28: V pričakovanju »zgodovinskega« dubajskega sporazuma
»V kratkem času smo skupaj prehodili dolgo pot. Trdo smo delali, da bi zagotovili prihodnost za naše ljudi in planet,« je v govoru na plenarni seji dejal predsedujoči konferenci sultan Ahmed al Džaber. Po njegovih besedah je končni rezultat dolgotrajnih pogajanj trden akcijski načrt, ki ohranja cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. »Gre za zgodovinski sveženj za pospešitev podnebnih ukrepov,« je dodal.
Von der Leyen: Dogovor na COP28 začetek postfosilne dobe
»Dogovor, sklenjen na podnebni konferenci ZN v Dubaju, je začetek novega sveta brez potrebe po premogu ali nafti«, se je na današnji dosežek COP28 odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Gre za zgodovinski dosežek, za katerega je pomembno zaslužna EU, je njene besede povzela francoska tiskovna agencija AFP.
»Današnji dogovor označuje začetek postfosilne dobe,« je von der Leyenova zapisala na družbenem omrežju X. »Ključni del tega zgodovinskega dogovora resnično izvira iz Evrope. Ves svet je podprl naše cilje do leta 2030: potrojiti obnovljive vire energije in podvojiti energetsko učinkovitost, oboje do leta 2030,« je ponosna predsednica komisije.
Po besedah podnebnega odposlanca ZDA Johna Kerryja dokument, čeprav ne odraža stališč držav v celoti, pošilja zelo močan signal svetu, da se moramo držati cilja in segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija, temu pa prilagoditi tudi nacionalne ukrepe.
Kot zgodovinsko je označil navedbo glede fosilnih goriv. »Prvič odločitev poziva k prehodu od fosilnih goriv, da do leta 2050 dosežemo neto ničelne vrednosti emisij. Želeli pa bi si jasnejših navedb glede doseganja njihovih najvišjih vrednosti,« je dodal in napovedal, da nameravajo ZDA skupaj s Kitajsko posodobiti dolgoročne podnebne strategije, k temu pa vabijo tudi druge države.
Evropski komisar Za podnebje Wopke Hoekstra je poudaril, da je »človeštvo končno naredilo tisto, kar je že dolgo čakalo. Trideset let smo porabili, da smo prišli do začetka konca fosilnih goriv,« je dejal. Španska ministrica za ekološki prehod Teresa Ribera Rodriguez, sicer tudi predsedujoča delegaciji ministrov EU, pa je priznala, da je pri zagotavljanju podnebne pravičnosti še vedno potrebna angažiranost držav. Hkrati današnjo odločitev vidi kot pomemben korak naprej in skupno zavezo držav, ki bo prinesla veliko v trenutnem kritičnem desetletju.
Predstavniki Savdske Arabije, ki so v zadnjih dneh najbolj glasno nasprotovali kakršni koli omembi fosilnih goriv v zaključnem dokumentu, so izrazili podporo načelu ZN o skupnih, a različnih odgovornostih držav za podnebne spremembe. »Izkoristiti moramo vsako priložnost za zmanjšanje izpustov ne glede na vir,« so še poudarili.
Otoške države razočarane
»Nismo želeli prekiniti stoječih ovacij, vendar smo zmedeni. Zdi se, da ste sprejeli odločitev, majhnih otoških držav pa ni bilo v sobi,« se je na potezo predsedujočega konferenci sultana Ahmeda al Džaberja odzvala glavna pogajalka Samoe in predstavnica Zavezništva majhnih otoških držav (AOSIS) Anne Rasmussen. Al Džaber je namreč sklenitev dogovora potrdil, preden je prisluhnil odzivom držav, kar je v dvorani povzročilo kar nekaj zmede.
Kot je ocenila, besedilo, ki ga imajo države pred sabo, vsebuje veliko močnih elementov, pri čemer je še posebej pozdravila omembo tehnologij. »Vprašanje, ki si ga zastavljamo, je, ali je to dovolj. Ugotovili smo, da napredka, ki smo ga potrebovali, ni. Ni dovolj, da se sklicujemo na znanost, nato pa jo ignoriramo,« je dejala.
Predstavniki okoljskih in drugih nevladnih organizacij se strinjajo, da končni dogovor o globalnem pregledu stanja na letošnji podnebni konferenci ZN (COP28) predstavlja začetek konca fosilnim gorivom. Kljub temu pa opozarjajo na nekatere vrzeli, kot je prehod od fosilnih goriv samo v energetskem, ne pa tudi industrijskem sektorju.
Eden najpomembnejših delov dokumenta se nanaša na prehod od fosilnih goriv v energetskih sistemih na pravičen in urejen način ter pospeševanje ukrepov v tem kritičnem desetletju, da bi do leta 2050 v skladu z znanstvenimi izsledki dosegli ničelne izpuste toplogrednih plinov.
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil predstavnik Svetovnega inštituta za vire David Waskow, je prepoznavanje vloge vseh fosilnih goriv, ki ustvarijo tri četrtine vseh emisij toplogrednih plinov, nekaj, kar se v procesu podnebnih pogajanj do zdaj še ni zgodilo. Za pozitivno je označil tudi določitev točnega časovnega okvirja. Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) namreč poudarja, da je treba za ohranitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija emisije zmanjšati za skoraj polovico do leta 2030.
Ob tem ga vendarle skrbi, da se poziv nanaša samo na prehod od fosilnih goriv v energetskem sektorju, pri tem pa izpušča druge sektorje, ki pomembno onesnažujejo okolje (denimo proizvodnja plastike in gnojil). Waskow sicer pozdravlja še zavezo k potrojitvi zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitvi energetske učinkovitosti do leta 2030. Za to se je sicer na začetku COP28 zavzelo več kot 130 držav s pridružitvijo prostovoljni obljubi.
Na vrzeli pri zavezah glede fosilnih goriv je opozorila tudi Jean Su iz Centra za biološko raznovrstnost. Ob tem je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi priznavanja vloge »prehodnih goriv«, za katerimi se skriva proizvodnja zemeljskega plina in drugih fosilnih goriv.
Da je današnja odločitev na COP28 začetek konca dobe fosilnih goriv, pa meni Dave Jones iz organizacije Ember. O zavezi glede povečanja zmogljivosti obnovljivih virov in energetske učinkovitosti je dejal, da je »svet prvič prepoznal obseg ambicij, potrebnih za izgradnjo novih sistemov čiste energije v tem desetletju«. Po njegovi oceni lahko samo na ta način zagotovimo hitro zmanjšanje porabe fosilnih goriv v tem desetletju.
Prvi koraki k dogovoru o prenehanju uporabe fosilnih goriv so bili sicer narejeni na podnebni konferenci v Glasgowu pred dvema letoma, pri čemer so se države osredotočile le na odpravo premoga v obratih, ki ne uporabljajo tehnologij zajema ogljika. Na letošnjem COP28 so zbrani to dikcijo ohranili. Premog, ki velja za najbolj umazano fosilno gorivo, je tudi glavni element energetskih sistemov v državah v razvoju, kot sta Indija in Kitajska.
