V Izraelu so se danes nadaljevali spopadi med izraelskimi silami in skrajno palestinsko skupino Hamas, ki je v soboto nepričakovano in silovito napadla izraelske cilje. Nasilje je doslej terjalo na stotine mrtvih in na tisoče ranjenih. Izrael je uradno razglasil vojno stanje, premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal dolgo in težko vojno.

Zjutraj so se oboroženi spopadi po navedbah izraelske vojske nadaljevali na najmanj 22 lokacijah, vključno z vsaj dvema, kjer so pripadniki Hamasa zadrževali talce. Netanjahu je sporočil, da se začenja dolga in težka vojna, izraelska vojska pa bo »ofenzivno fazo« nadaljevala »brez omejitev in predaha, dokler cilji ne bodo doseženi«.

Preberite še: 

• Napad na Izrael v petih točkah: kaj se je zgodilo, kaj se dogaja in kaj bo sledilo
• komentar Upor in njegova cena 

Iran: Gre za odgovor na zločine izraelskega režima

Topniški in raketni napad na izraelske položaje na severu Izraela je danes izvedlo tudi libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, ki ga podpira Iran, na kar je izraelska vojska odgovorila z obstreljevanjem. Medtem je Hamas zatrdil, da je dobil neposredno podporo Irana.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je izrazil podporo »legitimni obrambi« palestinskega ljudstva ter pozval vlade muslimanskih držav, naj potrdijo podporo Palestincem. Zunanji minister Hosein Amirabdolahian pa je v telefonskem pogovoru s turškim kolegom Hakanom Fidanom dejal, da je napad Hamasa spontana poteza odporniških sil kot odgovor na nadaljevanje zločinskih dejanj izraelskega režima.

Izraelski varnostni kabinet je nato razglasil vojno stanje, kar omogoča »daljnosežne vojaške korake« po napadih Hamasa, so sporočili iz urada izraelskega premierja.

Kot je pred tem dejal tiskovni predstavnik izraelske vojske Richard Hecht, je cilj izraelske vojske prevzeti nadzor nad celotnim območjem Gaze in pobiti vse tamkajšnje teroriste. Vojska namerava sicer v naslednjih 24 urah evakuirati vse Izraelce, ki živijo v bližini Gaze.

Prebivalci palestinske enklave pa naj bi Hechtovih besedah pred napadi na cilje Hamasa prejeli opozorila, »da bi se izognili kolateralni škodi«. Ob tem je zavrnil možnost evakuacije prebivalcev s palestinskega ozemlja.

Kot je še pojasnil, je bil ob napadu Hamasa zid, ki ločuje Izrael od Gaze, prebit na 29 točkah, vse pa so bile do takrat že pod nadzorom izraelskih sil. Na jugu Izraela je bilo še osem lokacij, kjer so potekali spopadi.

Na stotine žrtev, med njimi tudi tujci

Spopadi so terjali na stotine življenj, na tisoče ljudi pa je bilo ranjenih. Na izraelski strani je bilo po zadnjih podatkih ubitih več kot 600 ljudi, več kot 100 pa so jih zajeli Hamasovi borci, je popoldne sporočil tiskovni urad izraelske vlade. Več kot 2000 je ranjenih, od teh jih je 200 v kritičnem stanju.

Žrtev med Palestinci je bilo v izraelskih povračilnih napadih na Gazo po zadnjih podatkih palestinskih oblasti najmanj 370. Kot je popoldne še sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje, je ranjenih 2200 ljudi.

⚡️Video showing Israeli warplanes launching a series of violent airstrikes east of the Shujaiya neighborhood in Gaza moments ago pic.twitter.com/7qG2NRSwUQ

— War Monitor (@WarMonitors) October 8, 2023

Izraelska vojska je sicer po lastnih navedbah na območju Gaze ubila več kot 400 palestinskih borcev, vključno z visokim predstavnikom Hamasa Ajmanom Junisom.

Med žrtvami spopadov so tudi tujci, vključno z dvema Tajcema, dvema Ukrajinkama in Britancem. Ta naj bi služil v izraelski vojski. Poleg tega naj bi bilo osem Tajcev ranjenih, 11 ujetih, še en britanski državljan pa je pogrešan.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes dejal, da so med ubitimi najverjetneje tudi ameriški državljani. Imamo poročila, da je bilo ubitih več Američanov. Trdo delamo, da to potrdimo,« je dejal za televizijsko mrežo CNN. Ocenil je še, da je Hamasova ofenziva najhujši napad na Izrael po Jomkipurski vojni leta 1973.

Poljska se je odločila za evakuacijo svojih državljanov iz Izraela in v ta namen v državo poslala transportna letala vojaškega letalstva. Tudi letalo črnogorske letalske družbe To Montenegro je pripravljeno, da poleti po črnogorske državljane v Izrael. Številne letalske družbe so medtem odpovedale lete v Tel Aviv.

Obsodbe nasilja in pozivi k miru

Iz sveta se vrstijo obsodbe nasilja in pozivi k miru. V Pekingu so izrazili globoko zaskrbljenost in pozvali k t. i. rešitvi dveh držav, ki vključuje ustanovitev neodvisne palestinske države. Afriška unija je sprti strani pozvala, naj brez predpogojev sedeta za pogajalsko mizo, svetovne sile pa, naj »prevzamejo odgovornost za uveljavitev miru in zagotovitev pravic obeh narodov«.

Na spopade so se med drugim odzvale tudi Nova Zelandija, Avstralija in Indonezija, zadnja v duhu podpore palestinski strani. K zadržanost in umiritvi napetosti je pozvala tudi mirovna misija ZN v Libanonu (Unifil), papež Frančišek pa je poudaril, da »terorizem in vojna ne vodita do rešitve«.

V soboto se je na eskalacijo nasilja že odzvalo več članic EU, vključno s Slovenijo. Spopade je danes obsodila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in vse vpletene strani pozvala k zadržanosti. Zunanja ministrica Tanja Fajon je med drugim zapisala, da je solidarnost z Izraelom neomajna, in dodala, da si EU s partnerji prizadeva za zaustavitev sovražnosti in pogajanja. Po njenih besedah se ima sicer Izrael »pravico braniti v skladu z mednarodnim pravom«.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so potrdili, da je v Izraelu trenutno 16 slovenskih državljanov, ki so po izbruhu nasilja stopili v stik z njimi. Kot so pojasnili, natančnih lokacij slovenskih državljanov v Izraelu sicer nimajo, prav tako pa ni načrtovana njihova evakuacija, saj se iz države zaenkrat še lahko umaknejo v lastni režiji.