Jez velike etiopske renesanse (Gerd), ki ga je Etiopija kot svoj megaprojekt za proizvodnjo elektrike gradila vse od leta 2011, je končno napolnjen. Čeprav si je Egipt, s katerim se je Etiopija zaradi gradnje jezu skorajda znašla na pragu vojne, želel, da bi jez napolnili v šestih ali celo v dvanajstih letih, se je to zgodilo veliko hitreje. Etiopski premier Abi Ahmed je bil navdušen, ker je državi uspelo jez napolniti že v treh letih. Največji jez v Afriki – dolg je 1,8 kilometra, visok pa 145 metrov – lahko zdaj začne postopoma proizvajati elektriko, s katero namerava Etiopija poleg domačih gospodinjstev in gospodarstva na trgu oskrbovati tudi druge države. Do 6000 megavatov bo lahko proizvedla elektrarna in tako krepko prispevala k večji energetski varnosti številnih držav.
V preteklosti razmisleki o bombardiranju jezu
A energetska varnost je le ena plat tega megaprojekta, ki so ga v etiopski politiki v različnih obdobjih opisovali kot darilo boga za naslednje generacije. Sudan in Egipt, ki ležita nižje v porečju Nila, se namreč bojita, da bi jez povzročil težave v njunem gospodarstvu. Poljedelstvo obeh držav je namreč močno odvisno od zadostnih količin vode v porečju Nila, ki se uporablja za namakanje obdelovalnih površin.
Egipt, ki leži 2500 kilometrov nižje od jezu Gerd, je bil v minulih letih tako zelo zaskrbljen, da je gradnjo jezu opisoval kot grožnjo nacionalni varnosti. Podobno so ocenjevali v Sudanu. Različne egiptovske vlade in vladarji so razmišljali celo, da bi jez bombardirali. Še pred začetkom gradnje je o morebitnem vojaškem posredovanju v Etiopiji razmišljala vlada takratnega predsednika Hosnija Mubaraka. Tudi vlada pod vodstvom Muslimanske bratovščine in predsednika Mohameda Mursija po arabski pomladi ni izključevala bombardiranja jezu ali njegovega uničenja s pomočjo podpore protivladnih upornikov. Ko so se v Egiptu na oblast vrnili generali pod vodstvom predsednika Abdela Fataha Al Sisija, se je retorika nekoliko umirila, vendar so ob začetku polnjenja jezu grožnje ostale enake. »Nihče ne more vzeti niti kapljice egiptovske vode. Če se bo to zgodilo, bo regija doživela nepredstavljivo nestabilnost,« je takrat rohnel Al Sisi.
Sudan še brez odziva
Ker 85 odstotkov pri Kartumu združenega Nila predstavlja voda iz Modrega Nila, ki izvira v etiopskih višavjih, je Egipt toliko bolj zaskrbljen. Sedemindevetdeset odstotkov tamkajšnjega kmetijstva je namreč neposredno odvisnega od te vode. Kljub vsej zaskrbljenosti pa uradne oblasti v Kairu priznavajo, da gradnja jezu za zdaj ni vplivala na njihovo poljedelstvo, čeprav nekateri strokovnjaki že opozarjajo, da je vode v porečju Nila manj, zaradi tega pa naj bi tudi letos prišlo do težav pri sicer cikličnem poplavljanju Nila. V Sudanu so ob skrbi za poljedelstvo pomisleki še nekoliko drugače obarvani. Bojijo se namreč poplavnega vala v primeru, da bi se jez podrl.
Države so leta 2015 stopile na pot pogajanj, kako napolniti in upravljati jez. Etiopija zagotavlja, da ne bo zmanjšala pretoka vode, toda predvsem Egipt si želi pravico do soupravljanja jezu. Da polnitev jezu predstavlja kršitev dogovora iz leta 2015, so zdaj ocenili v Kairu. Iz Sudana, ki se je medtem v spopadu generalov Abdela Fataha Al Burhana in Mohameda Hamdana Dagaloja potopil v državljansko vojno, na etiopski dosežek za zdaj ni bilo odziva. Pred tremi tedni je sicer trojica držav po dobrih dveh letih prekinjenih pogajanj nadaljevala prizadevanja v iskanju skupne rešitve za jez Gerd. Razšla se je brez dogovora, nov datum pogajanj pa še ni znan.