Medtem ko Britanci še čakajo na kakšno dobro, pozitivno posledico brexita, se nizajo njegove slabe, negativne posledice, kar je v skladu z legendarno oceno nekdanjega newyorškega župana, milijarderja in poslovneža Michaela Bloomberga, da je bil brexit največja neumnost, kar jih je kdaj naredila kakšna država, poleg izvolitve Donalda Trumpa za predsednika. Trenutno najbolj odmeva zahteva treh velikih proizvajalcev avtomobilov, naj britanska vlada izpogaja spremembe v brexitskem sporazumu z EU, ker obstoječa določila ogrožajo proizvodnjo električnih avtomobilov na Otoku.
Začelo se je z javnim opozorilom (beri: grožnjo) gigantske družbe Stellantis, lastnice Vauxalla, Peugeota, Citroena, Fiata, Jeepa, Alfe Romea, Maseratija in Abartha, da utegne zapreti tovarne v Veliki Britaniji, če Sunakova vlada ne bo dosegla sprememb v brexitski kupčiji. Za njo se je s podobnim opozorilom oglasil Ford z oceno, da proizvodnja električnih avtov v Britaniji zanj postaja »nepotreben strošek«, in potem še družba Jaguar Land Rover, največji avtomobilski delodajalec na Otoku, rekoč, da so »urnik novih pravil nerealističen«.
»Nova« pravila znana
že od leta 2020
Novih pravil? V tem je srž problema. Sporazum o trgovini in sodelovanju med Londonom in Brusljem, podpisan leta 2020, ni postal problem za avtomobilsko industrijo čez noč. Že ob nastanku je vseboval »pravilo izvora« in urnik uvajanja tega pravila, ki zahteva, da 40 odstotkov delov električnih avtomobilov izvira iz Združenega kraljestva ali EU, da bi vozila z Otoka v EU lahko izvažali brez carin. Z letom 2024 bo ta pogoj zrasel na 45 odstotkov in z letom 2027 na 55 odstotkov. Poleg tega bodo od leta 2027 baterije morale biti ali iz Britanije ali iz EU. Proizvajalci električnih avtomobilov, ki ne bi izpolnjevali teh pogojev, bi se morali sprijazniti z desetodstotnimi carinami v EU. Zaradi tega dodatnega stroška bi težko konkurirali proizvajalcem cenejših električnih vozil iz Azije.
To je slaba novice za tisoče Britancev, ki delajo v tovarnah teh treh velikih proizvajalcev. Stellantis, ki zaposluje več kot 5000 Otočanov, od teh 2200 v dveh tovarnah električnih kombijev, opozarja, da bo zaradi teh pravil v bližnji prihodnosti proizvodnja na Otoku »neizvedljiva«. Sunakovo vlado poziva, naj spremeni sporazum z EU, da bi ohranili sedanja pravila do leta 2027. Ford, ki je vložil 437 milijonov evrov v svojo tovarno električnih avtomobilov v Halewoodu pri Liverpoolu, je v sredo napovedal tridnevni delovni teden, dokler Britanija in EU ne povečata zmogljivosti pri proizvodnji baterij za električne avtomobile, kar je posebej velik problem pri omenjenem pravilu.
Vlada je zaspala za krmilom
Premier Rishi Sunak je med poletom na Japonsko na vrh G7 dejal: »Glasoval sem za brexit, verjamem v brexit.« Tako kot še ogromno drugih, zato si celo laburistična opozicija kljub veliki prednosti v raziskavah javnega mnenja ne upa kritizirati izstopa iz EU, ker noče izgubiti tistih svojih privržencev, ki verjamejo v brexit. Sunak in vsi drugi bi morali prisluhniti denimo Davidu Baileyju, profesorju poslovne ekonomije, ki pravi, da je ogroženo preživetje britanske avtomobilske industrije (britanske sicer samo po tem, da avtomobile proizvajajo na Otoku, lastniki so tuje družbe). Ogroženih je okoli 800.000 delovnih mest, povezanih z avtomobilsko industrijo, ki je na svojem vrhuncu na Otoku imela več kot 500 tovarn. Zdaj jih je nekaj več kot 30.
Andy Palmer, nekdanji direktor tudi zaradi Jamesa Bonda legendarnega Astona Martina, nekoč ponosa britanske avtomobilske industrije, katerega lastnik je od leta 2015 Ford, je ponudil najboljši komentar: »Za ta pravila (o proizvodnji električnih vozil) vemo že približno štiri leta. Vlado smo neštetokrat opozarjali. Pa je zaspala za krmilom. Zato nam zdaj zmanjkuje časa, Britanija pa postaja vse manj privlačna za sklepanje poslov.«
