Vrh EU-zahodni Balkan v Tirani, ki je prvič je potekal v eni od kandidatk iz regije za članstvo v Uniji, se je končal brez novih političnih zagotovil tamkajšnjim državam na njihovi poti v EU. Evropski voditelji so državam regije potrdili perspektivo članstva v EU in se zavzeli za pospešitev pristopnega procesa, vendar so tudi opozorili, da se mora to zgoditi na podlagi kredibilnih reform v državah zahodnega Balkana. Hkrati so se vsi voditelji zahodnobalkanske šesterice v sklepni deklaraciji strinjali, da ruska agresija na Ukrajino ogroža evropski in globalni mir, hkrati pa povečuje pomen strateškega partnerstva med EU in zahodnim Balkanom.
Zadovoljen albanski premier
V primerjavi s prejšnjimi srečanji je bilo tokrat v Tirani vseeno zaznati več optimizma. »Ta vrh je prinesel jasno sporočilo enotnosti,« je ocenila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Tiranski vrh je bil po svoje tudi velik uspeh za tamkajšnjega premierja Edija Ramo, ki je v preteklih letih rad kritiziral počasne spremembe v Evropski uniji. Tokrat je bil zadovoljen. »Prvič se zahodni Balkan obravnava kot geopolitično in strateško pomembno regijo,« je povedal in Uniji polaskal, da se v ustvarjanju novih priložnosti za državljane Balkana s konkretnimi projekti kaže spremenjeni način razmišljanja v Bruslju.
Novo besedilo sporazuma
za Beograd in Prištino
»Vemo, kakšne so naše zaveze na evropski poti glede usklajevanja naših odločitev (z evropskimi, op. p.). Toda imamo tudi drugačno situacijo glede naše ozemeljske integritete, ki je bila na najbolj grozovit način kršena v letih 1999 in 2008,« je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Zavrnil je tudi očitke, da je Srbija preblizu Rusiji. Takšni očitki po njegovi oceni pomenijo zgolj razlog za nekatere, da kritizirajo Srbijo, ker nimajo dodati česa drugega.
Kosovska predsednica Vjosa Osmani se na zasedanju ni srečala z Vučićem, saj ta po njeni oceni predstavlja mentaliteto Srbije iz devetdesetih let. Spet je napovedala, da bo Kosovo do konca leta vložilo prošnjo za članstvo v EU. »Upam, da jo bo podprlo čim več držav,« je dejala Osmanijeva, zavedajoč se, da pet članic Unije še vedno ne priznava Kosova. EU sicer od Kosova in Srbije pričakuje predvsem končanje procesa normalizacije odnosov z obvezujočim sporazumom. Takšna zahteva, ki zadeva odprta vprašanja vseh držav v regiji, se je znašla tudi v sklepni deklaraciji vrha. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je sicer v torek razkril, da je bil le dan pred vrhom Srbiji in Kosovu poslan nov predlog sporazuma za normalizacijo odnosov med državama. Njegove vsebine ni razkril. EU se še vedno zavzema za to, da bi obvezujoč sporazum o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino dosegli v prihodnjem letu pred evropskimi volitvami v članicah EU.
Konkretne ugodnosti
za državljane
Na vrhu v Tirani niso slavili zgolj novega zagona glede regije, ki ga je pokazala EU, temveč tudi konkretne projekte, ki naj bi državljanom tamkajšnjih držav dokazali, da se države Uniji že približujejo. Napredujejo tudi investicijski projekti EU v regiji. Določenih je 40 projektov v skupni vrednosti 1,8 milijarde evrov. Študentje iz regije bodo poslej lahko študirali na univerzah v Evropski uniji tudi v primeru, če njihova država še ne bo članica EU.
Še eden od dosežkov vrha je bil, da se državljanom zahodnobalkanskih držav in tudi držav EU obeta znižanje stroškov gostovanja v mobilnih omrežjih. K prostovoljnemu dogovoru so pristopili telekomunikacijski operaterji, preko katerih se po pojasnilih evropskega komisarja za širitev Oliverja Varhelyija v regiji odvija večina telekomunikacijskih storitev. S 1. oktobrom prihodnje leto naj bi začeli ponujati nižje cene stroškov gostovanja, povsem pa naj bi jih odpravili do leta 2027.
