Odgovora na vprašanje, komu bo predsednik države Alexander Van der Bellen po nedavnih parlamentarnih volitvah podelil mandatarstvo, v drugi republiki včeraj niso dočakali. Po opravljenih pogovorih z vodilnimi vseh petih strank, ki so uspele na volitvah preskočiti parlamentarni prag, pootrebuje Van der Bellen gotovost, da je to, kar so mu povedali, tudi točno. Gre predvsem za zagotovilo štirih strank, da nobena od njih ne namerava sodelovati z zmagovalko volitev – Svobodnjaško stranko (FPÖ) Herberta Kickla. Preden se odloči o mandatarju, morajo zato tri najmočnejše stranke, ki bodo odločilne za sestavo vladne večin, na njegovo željo opraviti še en krog pogovorov.
Van der Bellen je javnosti orisal volilni rezultat, iz katerega po njegovi oceni izhaja, da bosta naslednjo vlado sestavljali dve od treh velikih strank. »Doslej je bila navada, da se mandatarstvo podeli najmočnejši stranki. Toda letos imamo neobičajen primer. Novo je to, da z zmagovalno stranko noče sodelovati nobena druga,« je dejal in izpostavil, da si v Ljudski stranki (ÖVP) ne predstavljajo sodelovanja z FPÖ pod vodstvom Kickla, medtem ko ostale stranke sodelovanje s svobodnjaki zavračajo v celoti. Po drugi strani pa, tako Van der Bellen, si FPÖ želi vladati in to s Herbertom Kicklom.
»Gre za klasični pat položaj in sedaj je vprašanje, kako iz tega iziti,« je rekel predsednik. Kot rešitev proti izgubljanju časa s strankarskimi tipanji - sondažami o tem, kdo bi s kom lahko šel v koalicijo - Van der Bellen predlaga še en krog pogovorov med vodilnimi treh največjih strank – FPÖ, ÖVP in socialdemokratov. Predsednik tako želi, da se v naslednjih dneh srečajo Herbert Kickl, Karl Nehammer in Andreas Babler ter se drug z drugim pogovorijo o tem, kje bi lahko sodelovali. Trojica mu bo nato poročala o svojih pogovorih. Šele nato bo Van der Bellen sklenil odločitev, komu podeliti mandatarstvo.
Predsednik je sicer že večkrat nakazal, da Kicklu ne želi zaupati naloge oblikovanja vlade. V preteklih dneh je dejal, da je zanj pri vladi pomembno, da spoštuje vrednote liberalne demokracije - pravno državo, delitev oblasti, človekove pravice in pravice manjšin ter spoštljiv medsebojni odnos.
