Tri dni po začetku katastrofalnih hudourniških poplav v Španiji se je število mrtvih danes povzpelo že na več kot 200 – skoraj vsi so umrli v najbolj prizadeti pokrajini Valencia. V kraju Chiva je v osmih urah padlo kar 491 litrov dežja na kvadratni meter, toliko kot sicer v enem letu.
Reševalne službe še vedno iščejo morebitne preživele, pričakujejo pa, da se bo število mrtvih povečalo še za nekaj deset. Nekateri, najbrž že pokojni, so namreč še vedno ujeti v avtomobilih, ki jih je deroča voda odnesla s seboj in nagrmadila na kup. Obrambno ministrstvo je na prizadeta območja poslalo vojake, prizori so apokaliptični. Stavba sodišča v Valencii je postala začasna mrtvašnica, ljudje so bili marsikje še danes odrezani od sveta, brez pitne vode, elektrike in hrane. Ponekod so prebivalci vdrli v poplavljena nakupovalna središča. Med njimi so številni, ki obupano iščejo hrano, pa tudi drugi, ki so kaos izkoristili za plenjenje. Španska policija je aretirala okoli 50 ljudi zaradi tatvin avtomobilov in vlomov v draguljarne. Poskočile so tudi cene. Družina iz Calicanta je povedala, da je morala hoditi eno uro do prve odprte trgovine, kjer so jim nazadnje za pollitrsko plastenko vode zaračunali pet evrov.
Sredozemlje kot pločevinka bencina
Medtem ko se mnogi v pokrajini Valencia bojujejo za preživetje, poskušajo v Španiji razumeti, kaj je povzročilo uničujoče neurje in zakaj je zatajil sistem opozarjanja prebivalcev.
Izkušeni španski meteorolog Martin Leon je v intervjuju za osrednji španski časnik El Pais pojasnil, da podnebne spremembe Sredozemlje spreminjajo v eksplozivno »pločevinko bencina«. Tokratne poplave je namreč povzročil kompleksen pojav DANA (španska kratica za izolirano depresijo na visoki nadmorski višini), pri katerem med drugim hladen zrak, katerega temperatura se spusti tudi pod –20 stopinj Celzija, na 5000 metrih nadmorske višine piha nad še vedno zelo toplim sredozemskim morjem, zaradi česar se toplejši zrak dvigne in tvori goste oblake, ki se lahko nad istim območjem zadržujejo več ur, v tem času pa spustijo ogromne količine dežja, ki ga spremljajo tudi toča in tornadi. »Sredozemlje zaradi podnebnih sprememb deluje kot bencinska pločevinka in dovaja vodne hlape (oziroma vlago). Ob udaru hladnega vala, neurja ali nevihte je lahko posledica eksplozivna,« razlaga Leon in dodaja, da je nehvaležno napovedovati, ali bo tovrstnih tako ekstremnih pojavov v prihodnje še več. V 60. letih prejšnjega stoletja je podoben pojav v Kataloniji terjal več kot 600 človeških življenj, po nekaterih ocenah, ki vključujejo tudi pogrešane, celo blizu 1000. Vsekakor pa današnje podnebje omogoča zelo ugodne pogoje za uničujoče nevihte, saj Sredozemlje poleti shrani ogromno energije in toplote.
Opozorila prepočasi do naslovnikov
Že dan po katastrofalnih poplavah so prebivalci najbolj prizadetih območij potožili, da so opozorila na mobilne telefone prejeli šele, ko so bili že do pasu v vodi. Prav pozno alarmiranje prebivalcev naj bi bilo sokrivo za tako veliko število žrtev. »S pravočasnim obveščanjem prebivalstva in priporočili, naj ne zapuščajo domov, ali s prekinitvijo dejavnosti, tudi dela, bi zagotovo lahko rešili marsikatero človeško življenje,« je v intervjuju za osrednji katalonski časnik La Vanguardia povedal profesor geografije na Univerzi v Alicanteju Jorge Olcina. Po njegovih besedah je španska meteorološka agencija izdelala dokaj pravilno vremensko napoved in razglasila rdeči alarm. Težava pa je, da tovrstna opozorila prepočasi pridejo do prebivalstva. »Gredo skozi filter mehanizmov civilne zaščite in mobilnih telefonov občanov ne dosežejo dovolj hitro. Mnogi se ne zavedajo, da je razglašen rdeči alarm in da ne smejo zapustiti hiše,« opozarja Olcina in dodaja, da Španija izvaja evropski sistem opozarjanja prebivalstva v primeru izrednih razmer, vendar vse poteka zelo počasi.
Po mnenju Olcine tako intenzivni in siloviti vremenski pojavi terjajo učinkovitejši sistem opozarjanja, kot ga denimo poznajo v ZDA (za opozarjanje pred orkani in tornadi). Tam ljudi po potrebi evakuirajo tudi pripadniki nacionalne garde, ki lahko neposlušne celo pridržijo.
V situacijah z visokim tveganjem bodo morali v prihodnje po mnenju Olcine pripadniki državnih varnostnih sil in civilne zaščite neposredno obvestiti prebivalstvo s sistemi za obveščanje potnikov v avtomobilih in omejiti gibanje prebivalstva le na najnujnejše opravke.
Prav tako bodo morali v prihodnosti več pozornosti nameniti gradnji. Podobno kot marsikje drugje so tudi v Španiji od 60. let prejšnjega stoletja dalje gradili vsepovprek, šele pred kratkim pa je začela veljati zakonodaja, ki terja izdelavo zemljevidov tveganja, na podlagi katerih je mogoče določiti, kje je varno graditi in kje ne.
