Pred poslanci zunanjepolitičnega odbora evropskega parlamenta (Afet) je potekalo triurno zaslišanje slovenske kandidatke Marte Kos za evropsko komisarko. Priprave so potekale več tednov.
Poudarki z zaslišanja
Eno pomembnejših vprašanj zaslišanja – o njeni integriteti – je dobila od opozicijske stranke SDS oziroma Milana Zvera, pa tudi iz lastne skupine Prenovimo Evropo. Poslanec Ilhan Kyuchyuk (Prenovimo Evropo) jo je vprašal o očitkih, da je v preteklosti sodelovala z jugoslovansko tajno službo. Kosova je dejala, da je pomembno, da se ta zadeva razčisti. Podobno kot v Sloveniji je tudi v evropskem parlamentu zavrnila očitke. »Gre za lažne informacije. Nikoli nisem sodelovala s tajno službo, nikoli nisem bila informatorka,« je dejala poslancem in omenila, da so na seznamih tajne službe tudi trije nekdanji premierji, trije nekdanji predsedniki in še na tisoče drugih državljanov.
Dodatno vprašanje je imel Milan Zver, ki je uvodoma povedal, da je SDS ne bo podprla pri njeni kandidaturi, ker prihaja s »skrajne levice« in je blizu Milanu Kučanu ter Zoranu Jankoviću, oba pa sta blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Zato je Zvera zanimalo, ali bo to ovira pri njenem delu, prav tako je hotel vedeti, ali se bo zavzela, da Srbija pred vstopom v EU odpre beograjske arhive tajne službe. Kosova se je odzvala odločno: »Nisem od nikogar, razen malo od svojega moža. Pišem se Kos, hodim v svojih čevljih. Nisem ne od Milana Kučana ne od kogar koli drugega.« Na vprašanje glede odprtja beograjskih arhivov sicer ni odgovorila.
Na nove obtožbe o sodelovanju s tajnimi službami je odgovorila, da nikoli ni bila informantka jugoslovanske tajne službe. Kako se je znašla na seznamu Udbe, ne ve, pravi. So pa na njem tudi trije predsedniki vlad, poleg več tisoč ljudi, je opozorila. Ne želi, da se njena integriteta postavlja pod vprašaj z obtožbami, ki mejijo na lažne informacije, še pravi Kos.
Švedska poslanka je v vprašanju omenila, da je pred 35 leti z družino zapustila Romunijo in tamkajšnji avtoritarni režim. Tudi ona je omenila trditve o sodelovanju Kos z jugoslovansko tajno službo, zato jo je vprašala o njenem pravem stališču do ruske agresije na Ukrajino. Kos ji je zatrdila, da podpira pomoč Unije Ukrajini, s čimer bi obnovili mednarodni red, treba pa se je boriti tudi proti silam, ki želijo razbiti Evropsko unijo. Ukrajinci lahko vedno računajo na podporo Unije, je zatrdila.
Še eno vprašanje o preteklosti Kosove je padlo od Andrasa Laszla, poslanca skrajno desnih Patriotov. O njej je dejal, da sodi med najslabše komuniste, ki so tisti, ki zatirajo svoje ljudi, nato pa se deklarirajo kot demokrati in spet stopijo v javno življenje. Izrazil je upanje, da ne bo potrjena ali pa bo vsaj zaprosila za drug resor, kjer njena integriteta ne bo tako pomembna. Predsedujoči odbora je pred odgovorom Kosove dejal, da to ni slog razprave, ki bi ga podpiral evropski parlament. Kosova pa je vnovič, še petič poudarila, da ni bila ne informantka ne kolaborantka tajne službe.
Matej Tonin (EPP) je v svojem nastopu pojasnil, da s Kosovo prihajata iz različnih političnih svetov in da ne podpira njenega preteklega političnega delovanja. Kljub temu pa si želi, da ji uspe pri širitvi, če bo potrjena kot komisarka. Zanimalo ga je, kako bo oblikovala kampanjo za prepričevanje skeptične javnosti v Franciji in na Nizozemskem. Dodal je še, da bi bilo prav, da pove, da se v Sloveniji lustracija ni zgodila in da imamo na levi in desni strani številne politike, ki niso bili del lustracije. V ta zadnji del se Kosova ni spuščala. Je pa v odgovoru na njegovo vprašanje dejala, da bo lahko konkretne korake kampanje predstavila, ko bo skupaj s službami komisije, članicami ter kandidatkami ugotovila, katera bi bila najboljša orodja. Obstajal bo nabor splošnih sporočil, za posamezne države pa bo potrebno razviti specifična sporočila, je dejala in dodala, da bodo v kampanji nastopali tudi znani vplivneži.
Vladimir Prebilič (Zeleni) je opozoril, da resor prevzema v zapletenih geopolitičnih okoliščinah. Soočamo se z zastojem v pogajanjih, prihodnje leto bo prišlo do nove dinamike z novim ameriškim predsednikom, je ocenil in vprašal, kakšno je njeno stališče do morebitnega vnovičnega pojavljanja idej o zamenjavi ozemelj, ki bi imele nepredvidljive posledice za regijo in Evropo. »Kaj se bo zgodilo z januarjem, ko bo stari novi ameriški predsednik, bomo videli,« je dejala in poudarila, da je čas, da se Evropa začenja zanašati na to, kaj sama zmore, ne pa na to, kaj bodo naredili drugi. »Pomembno je, kaj bomo mi v Evropi sami naredili, da bomo postali akter, da bomo močni in sprejemali morda tudi nova partnerstva. Glede menjave ozemlja pa: Ne pride v poštev. Evropska komisija in jaz, če bom izvoljena, ne bomo sledili tem tendencam,« je še dejala.
Sodelovanje s tajnimi službami je omenil tudi Marjan Šarec, ki pa je poudaril, da je govorice o tem sprožil predsednik SDS Janez Janša, ki je bil sodelavec tajne službe.
Še eno vprašanje o njeni preteklosti je padlo od evrospolanca Patriotov Hermanna Tertscha. »Obstaja prepričanje, da ste vi, in vaša brata Drago in Miran sodelovala s tajno službo,« jo je še enkrat podrezal. »Nikoli nisem bila informator ali kolaborator tajne službe v nekdanji Jugoslaviji. Prvič slišim, da bi naj sodeloval tudi moj brat. Če bi sodelovala s tajno službo, ne bi mogla dobro delovati kot komisarka,« je še enkrat zagotovila Kosova.
Povedala je, da je še vedno lastnica svetovalnega podetja, ki ga bo zaprla, če bo postala komisarka, pa tudi, da ni nikoli sodelovala s podjetji, ki bi bila na seznamu sankcij proti Rusiji.
Grimsov izbrisani tvit
Novinar vplivnega bruseljskega medija Politico Eddy Wax je v svojem članku opozoril, da skuša slovenski del EPP Marti Kos preprečiti prevzem funkcije, in objavil tvit Branka Grimsa, ki, piše Wax, ta teden proslavlja zmago Donalda Trumpa in Kosovo obtožuje, da slabo govori angleščino, da je levičarka in da bi bila njena potrditev za komisarko katastrofa.
Grims je pozneje tvit izbrisal.
V treh urah zaslišanja so jo vendarle spraševali tudi o drugih temah
Matjaž Nemec (S&D) je Kosovo vprašal glede BiH. Ne izpolnjuje zahtev za odprtje prvih pogajalskih poglavij, obstaja resno tveganje, da bi zamudila sredstva iz načrta rasti. Zanimalo ga je, kakšen bo njen odnos do šepajočega pristopnega procesa v BiH in ali ne bo popuščala pri pogojevanju za konkretne ukrepe Republike Srbske pred odmrznitvijo sredstev zanjo. Kosova je odgovorila, da o BiH v zadnjem poročilu o širitvi ni zaznati pozitivnega, a tudi ne zelo negativnega trenda. »Potrebno je še nekaj izpolnjenih pogojev, da se bo država lahko začela od Daytona premikati proti Bruslju. Želim si, da začnemo resna pogajanja, in to pomeni pot v Bruselj. Ta bo pomenila, da bo Evropska unija s svojimi sredstvi, energijo in ljudmi pomagala, da se bo Bosna usposobila na način, da bo funkcionalno lahko peljala pogovore o Evropski uniji. To tudi pomeni, da bodo lahko črpali sredstva,« je povedala.
Kljub izjemnim okoliščinam, s katerimi se sooča EU (imperialistična Rusija in prihodnji predsednik ZDA), na kar je v svojem vprašanju o načinih prihodnjega pristopnega procesa opozoril poslanec EPP Michael Gahler, je Kosova vztrajala, da bodo kandidatke morale opraviti svojo delo. »Ocenjevati moramo dosežke vsake države članice. Sprejmemo lahko le tiste, ki bodo zaprle vsa pogajalska poglavja, in tiste, ki bodo spoštovale evropske vrednote,« je dejala. Večkrat je poudarila, da bo morala Evropska unija ohraniti integriteto evropskega širitvenega procesa. »Če želimo biti dosledni, moramo poskrbeti za integriteto širitvenega postopka. To je zame najpomembnejše. Oprla se bom na njihove dosežke, a zaradi specifične geopolitične situacije je potrebno pomagati državam.« Kot je poudarila, nikoli ne bo pristala, da bodo države ostale v čakalnici EU, potem ko so izpolnile vse pristopne pogoje.
Poslanec Sanchez Amor meni, da je treba poskrbeti za varnost ob spoštovanju evropskih načel in vrednot. Zanimalo ga je, ali bo branila demokratične standarde. Kos je zatrdila, da je prav to središče delovanja Unije. Ne gre le za gospodarstvo in geografsko bližino, ampak tudi za vprašanje, kakšno Evropo želimo. Ta temelji na vrednotah in tako mora tudi proces vključevanja: na spoštovanju človekovih pravic, dostojanstva in demokracije.
Poslanko Gal je zanimal Zahodni Balkan: vprašala je, ali namerava Kos pospešiti širitev na tem območju s poudarkom na Srbiji. Kandidatka Kos je odgovorila, da problematiko pozna. Najpomembnejši kriterij bodo dosežki vsake države kandidatke, je zatrdila. Omenila je pogajanja s Črno goro, Albanijo in Srbijo: predsednik Vučić, tako Kos, je že zatrdil, da je pripravljen sprejeti vse pogoje Unije za članstvo Srbije.
O oceni širitvene perspektive Ukrajine je kandidatka povedala, da je prav zaradi te države postal širitveni proces prioriteta Evropske unije. Integracija, obnova Ukrajine in pomoč tej državi je prioriteta širitvenega resorja. ZDA v tem trenutku prispevajo največ pomoči tej državi v vojni, Unija bo pomagala prek različnih vzvodov in skušala pritegniti tudi zasebne vlagatelje. Napovedala je obisk v Ukrajini takoj, ko bo nova komisija začela z delom.
Gruziji po volitvah sporoča, naj ne obupa. Da bo treba odpraviti nekatere sporne zakone, recimo o tujem vmešavanju. Unija je pripravljena podpreti Gruzijo pri približevanju članstvu, pravi Kos: vrata niso zaprta, poudarja.
Na vprašanje poslanca Kyuchyuka, kako naj Unija zaupa državam kandidatkam za članstvo, da bodo spoštovale vrednote Unije, je odgovorila, da je treba spoštovati pravila širitvenega procesa in izvajati reforme. Za začetek prihodnjega leta je napovedala obisk Varšave, saj bo Poljska takrat prevzela vajeti Unije.
Poslanka Salis je Kos spraševala o Albaniji: kje so rešitve za migrantske tokove in kako bo ustanovitev centrov za migrante, o čemer je Albanija sklenila sporazum z Italijo, vplivala na približevanje Albanije Uniji. Gre za dvostranski sporazum, ne sporazum z Unijo, je opozorila Kos, pa tudi, da v tem trenutku sodelovanje med državama na tem področju ne deluje. Vprašanje migracij je treba vključiti v širitveni proces, pravi Kos, a vedno v skladu z evropskimi vrednotami – izpostavila je pravila in pravičnost pri podeljevanju azila za migrante. Unija financira centre, ker želi, da bi vodstvo centrov spoštovalo človekove pravice. Pri vračanju migrantov je treba paziti, da je opravljeno ob spoštovanju njihovega dostojanstva.
Poslanca Stojanova iz Bolgarije je zanimalo stališče kandidatke glede Severne Makedonije, ki mora, kot je obljubila ta država, spremeniti ustavo na področju manjšin. Izpolnjevanje obveznosti je pogoj za približevanje, mu je odgovorila Kos. Dvostranskih vprašanj in sporov pa ne bodo vmešavali v širitveni proces, je zatrdila.
Poljskega poslanca je zanimal načrt obnove Ukrajine: ta že poteka, pravi Kos, Unija pomaga pri obnovi bolnišnic in šol. Ne more pa potekati brez mednarodnih partnerjev, kot je recimo G7, pritegniti pa je treba tudi podjetja. Za obnovo bo šlo ogromno denarja, zato si želi, da bi sodelovala tudi podjetja iz Evropske unije. Obnova lahko pomeni tudi nov zagon, izpostavila je digitalizacijo, pa tudi preglednost pri porabi denarja.
Kakšen vpliv bo imela izvolitev Donalda Trumpa na Zahodni Balkan, še posebej Srbijo in naprej na Kosovo in Črno goro? Glede vpliva Rusije in Kitajskem na tem območju je Kos poudarila, da je treba spremljati, kaj počnejo druge države in kaj države kandidatke. Če se bomo držali najpomembnejših načel pristopnega procesa, torej med drugim spoštovanja vladavine prava, potem tako imenovane srbske ali katerekoli druge poti ne more biti.
Uvodni nagovor
Kosova je predstavila načrt, kako okrepiti širitveno in sosedstveno politiko Unije. Spominjala se je slovenskega pridruževanja EU, pri čemer je pristavila, da želi v širitveni proces želi vnesti enako osredotočenost in energijo kot jo je bilo zaznati v slovenskem primeru.
Izpostavila je nujnost širitve, večja EU z izvedbo reform pomeni tudi močnejši glas na globalni ravni. »Prizadevala si bom, da bodo prihodnje članice pripravljene na pristop. Gre za maraton in ne tek na kratke razdalje. Sprejemamo lahko le tiste članice, ki se bodo zavezale k evropskim vrednotam in načelom pravne države,« je poudarila Kosova. Napovedala je, da bo njen glavni cilj podpirati države kandidatke na pristopu k EU. »Želim zagotoviti, da bo širitveni proces predvidljiv in bomo imeli močno usmerjanje tega procesa,« je povedala.
»Od dneva ko sem postala kandidatka za komisarko, sem motivirana, polna energije in strastna glede tega, kaj lahko dosežemo v širitvenem procesu v naslednjih petih letih,« je poslancem povedala kandidatka in dodala, da morajo vsi skupaj bolje komunicirati koristi, ki jih prinaša širitev EU.
Pogajanja bodo potekala pregledno in vključujoče, je zagotovila in dodala, da nikoli ne bo ogrožala kakovosti pogajalskega procesa zaradi njegove hitrosti. »Ne bom oklevala, ko bom predlagala korektivne ukrepe na podlagi stagnacije in nazadovanja,« je omenila možnost, da na poti kandidatk v primeru negativnih trendov naredi tudi korak nazaj.
Živimo v času globokih sprememb, avtoritarni režimi želijo propad Evrope, Ukrajina se bori za obrambo svoje ozemeljske celovitosti in se postavlja po robu surovi moči, je dejala Kosova. »Naša naloga je, da smo najmočnejši možni partner ukrajinskega naroda. Podpirati Ukrajino in se upirati ruski agresiji je zame prednostna naloga,« je poudarila. Tako kot je že zapisala v pisnih odgovorih poslancem, je tudi ustno odgovorila, da bosta sprava in regionalno sodelovanje bistvena elementa širitvenega procesa na Zahodnem Balkanu: »Vključevala se bom v reševanje bilateralnih vprašanj in iskala rešitve. To ne sme postati ovira na poti v EU.«
Pred zaslišanjem
Pred zaslišanjem je že v pisni obliki odgovorila na vprašanja poslancev. V teh odgovorih je izpostavila, da tudi v času njenega vodenja tega resorja do članstva v EU ne bo bližnjic. Prizadevala si bo, da bodo vse države kandidatke in potencialne kandidatke obravnavane pošteno in ocenjene po enakih merilih, napredek pa bo odvisen od individualnih dosežkov vsake od njih.
Zavzemati se namerava, da bo čim več kandidatk pripeljanih do točke, ko bodo v celoti pripravljene prevzeti obveznosti članstva v EU in bodo zaključile pristopna pogajanja. »To bi bil močan signal naše zavezanosti širitvi in zagotovilo partnerjem, da Unija drži svoje obljube,« je poudarila Kosova.
Na kratek rok si bo prizadevala za zaprtje poglavij s Črno goro, odprtje preostalih sklopov z Albanijo ter odprtje temeljnega pogajalskega sklopa s Severno Makedonijo, Ukrajino in Moldavijo. »Reševanje blokad v procesu širitve je osrednja naloga mojega mandata. Dvostranska vprašanja, bodisi med državami kandidatkami bodisi z državami članicami EU, so v preteklosti povzročila velike zamude. Ne da bi zanikali legitimnost pomislekov, ki so podlaga za te spore, jih je treba obravnavati hitro, da ne bi ovirali napredka širitvenih partneric in spodkopavali verodostojnosti procesa,« je še ocenila Kosova.
